Klub primorskih poslancev je najstarejši tovrstni klub v državnem zboru, prav po njegovem zgledu so se začeli na enak način združevati tudi poslanci iz drugih slovenskih pokrajin oziroma regij. Vodenje kluba bo jeseni prevzel poslanec iz Smrij na Ilirskobistriškem Andrej Černigoj.
Kot pravi, s spoštovanjem in veseljem. Klub primorskih poslancev deluje od Bovškega do Obale in od Idrije do Ilirske Bistrice, tudi v občinah Postojna in Pivka
Z Bistriškega izhaja kar nekaj slovenskih vrhunskih športnikov. Med njimi je tudi danes uspešna podjetnica in direktorica računovodskega podjetja Hevil Helena Lenarčič, ki je po osvojenih rezultatih najuspešnejša plavalka v zgodovini Ilirske Bistrice.
Čeprav se je od profesionalnega plavanja poslovila že pred 37 leti, je plavanje še vedno njena velika ljubezen. Izhaja iz športne družine. Oče Edo Lenarčič je bil odličen košarkar in odbojkar, zato je tudi svojo hčer zgodaj navdušil za šport. Ob veliki podpori požrtvovalnih staršev se je Helena Lenarčič leta 1973 vpisala v plavalno šoli pri hrvaškem plavalnem klubu Primorje na Reki, kjer se je začela njena uspešna športna pot. Heleno Lenarčič smo povabili pred mikrofon. Poslušaj.
V Pavlovčevi galeriji na Bistriškem do 23. septembra poteka likovna razstava koroškega ljubiteljskega umetnika Alojza Krevha, ki mu pravijo Luigi. Njegov dedek je bil namreč iz Italije, ki je v Slovenijo prišel v 19. stoletju. Luigija najbolj navdušujejo poljedelski in kmečki motivi, pravi tudi, da mu slikanje osvobaja dušo. V osnovi je kovinar oz. ključavničar, toda upodabljajoča umetnost ga je vedno zanimala. Rad se ukvarja tudi s kiparstvom.
Začel je z oljno tehniko, prisega pa na akrile, ki so uporabni pri terenskem slikanju. Slike v Pavlovčevi galeriji so pretežno akrilne, nekaj jih je tudi v oljni tehniki. Luigi dodaja, da lahko akrilno sliko oplemenitiš z oljno barvo. Je tudi akvarelist in ponosen član ter soustanovitelj Kulturnega društva Karinta, ki ga sestavlja raznolika druščina umetnikov.
Klubsko balinarsko sezono 2020/21 so včeraj popoldne odprli drugoligaši, danes dopoldne s tekmovanjem začenja elitna ženska liga, v popoldanskih urah pa bodo na sporedu še obračuni v prvi in drugi ligi, so sporočili iz Balinarske zveze Slovenije.
Balinarke in balinarji v prvih in drugih ligah so nestrpno čakali na začetek nove sezone, saj je spomladanski del sezone 2019/20 odpadel zaradi epidemije koronavirusa. Naslova državnih prvakinj so se veselile Krimovke, v superligo so napredovali Velenjčani, elitno moško druščino pa je zapustila Košana. V moško prvo ligo je po napetih kvalifikacijskih bojih z Nanosom napredoval Mengeš Rakoll. Iz prve in drugih lig ni izpadlo nobeno moštvo, tako da bosta 1. liga in 2. liga – zahod šteli po enajst ekip, zaradi izstopa Jesenic pa bo v 2. ligi – vzhod tekmovalo devet ekip.
Prestopni rok je prinesel kar nekaj kadrovskih sprememb tako v ženskih kot v moških zasedbah, tako da se obetajo zelo zanimivi boji za najvišja mesta v vseh ligah. Jesenski del tekmovanja bo potekal do druge polovice oktobra, dokončne odločitve pa bodo padle spomladi. Superligaši bodo s tekmovanjem pričeli 31. oktobra.
Poglejmo, katere tekme bodo zanimive za nas: danes ob 15. uri dvoboj Cerkniškega jezera in Kozleka v 2. ligi zahod, Košana bo prosta, ter tekmi med Logatcem in Košano ter Orlek Oro Metom in Gradno v 1. ligi, tudi ob 15. uri. Še pred kolegi, ob 10. uri, pa se bodo Pivčanke v prvi ligi pomerile z ekipo iz Deskel.
Simon Maljevac, Vodja pisarne & Poslovni sekretar & Predstavnik za stike z javnostjo Balinarske zveze Slovenije
Potočni raki, ki so bili nekoč razširjeni po vsej Slovenji, so zaradi račje kuge, regulacij in onesnaženja voda, pa tudi krivolova v preteklih desetletjih izginili iz marsikaterega vodotoka. Danes živijo v sicer opazno manjšem deležu voda kot nekoč, a jih domačini z veseljem ponovno odkrivajo v manjših, zalednih potokih.
V Parku Škocjanske jame (PŠJ) ugotavljajo, da je koščenec, ki je domorodna vrsta raka na tem območju, iz zavarovanega območja porečja Reke izginil. Še vedno pa ga opažajo v nekaterih zalednih pritokih reke Reke, ki niso vključeni v območje Natura 2000. Da bi populacijo ogrožene vrste koščenca ohranili, so pripravili projekt, v okviru katerega želijo koščenca ponovno naseliti v Reko in nekatere pritoke. Pred mikrofon smo povabili Renato Rozman iz PŠJ, ki nam je zaupala nekaj več o samem projektu. Poslušaj in sporoči! V PŠJ že sedaj zbirajo podatke o rakih v PŠJ in njegovem vplivnem območju. V kolikor veste za kakšen potok, ribnik, kal oz. drugo vodno telo, v katerem ste zasledili potočne rake, jim pišite na elektronski naslov renata.rozman@psj.gov.si. Vsaka informacija bo zelo dobrodošla.
Foto: RD Bistrica