Mesec: avgust 2020

  • KETTEJEVA UGLASBENA POEZIJA TOKRAT V PIVKI

    Projekt »Kette nas povezuje« se bo v petek s celovečernim koncertom nadaljeval v Pivki. Na koncertu bosta nastopila violinist in vokalist Zdravko Pleše, pianistka Snježana Pleše Žagar ter gostja večera vokalistka Elena Sedmak.

    Tudi tokrat bo celoten večer posvečen Kettejevi poeziji, ki jo je uglasbil Zdravko Pleše.  Navdušen je nad kakovostjo modernistove poezije, tudi dejstvo, da gre za ilirskobistriškega rojaka, ga ne pušča hladnokrvnega. Uglasbitve prilagaja raznovrstnosti Kettejeve poezije in ciljni publiki. S pomočjo projekta poezijo Dragotina Ketteja v sodobni glasbeni različici spoznavajo različne generacije,  predvsem v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.  Na koncert, ki bo v petek ob 21. uri v Kavarni Pivka, se je zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom potrebno prijaviti. Poslušaj pogovor z Zdravkom Plešetom. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZARADI CENTRA ZA TUJCE APEL SKUPINE KULTURNIKOV

    Pesniki in pisatelji Boris A. Novak, Svetlana Makarovič in Dušan Šarotar ter igralka Draga Potočnjak so oblastem pri nas in drugim akterjem poslali apel zoper razčlovečenje beguncev in prosilcev za azil pri nas. V njem opozarjajo na nevzdržne razmere v postojnskem centru za tujce ter od vlade zahtevajo, da jim omogoči normalne življenjske pogoje.

    Apel je omenjena četverica, povezana v skupino 5 pred 12, naslovila na predsednika republike Boruta Pahorja, vlado, državni zbor, parlamentarne stranke, varuha človekovih pravic Petra Svetino, Evropsko komisijo, Svet Evrope ter slovensko in mednarodno javnost.

    V primeru nevzdržnih razmer, v katere so že nekaj mesecev pahnjeni stanovalci postojnskega centra za tujce in prosilce za azil, gre po njihovem mnenju za nesporno kršenje temeljnih človekovih pravic svobode gibanja in bivanja, so zapisali. “Fotografije in posnetki, ki prihajajo izza postojnskih rešetk, so podobe groze, obupa in popolnega razčlovečenja. Razkrivajo trpljenje na meji mučenja in kličejo po takojšnjem ukrepanju pristojnih oblasti ter po javni, politični in kazenski obsodbi vseh tistih, ki so odgovorni za nastalo situacijo,” so zapisali.

    “Kdo je odgovoren za to? Kdo je ukazal, da se v naši državi tako nečloveško ravna z ljudmi?” sprašujejo podpisniki. Ob tem opozarjajo, da Slovenija “ni več država demokracije, ampak avtokracije in kršenja temeljnih ustavno in zakonsko zavarovanih človekovih pravic ter mednarodnega prava”.

    “Ne dovolimo, da se v našem imenu izvaja tako nehumana, sadistična in rasistična politika do kogar koli, sploh pa ne do ljudi, ki so sicer nedovoljeno prestopili našo mejo, vendar le zato, ker iz svojih domovin bežijo zaradi skrajnega obupa in si želijo živeti človeka dostojno življenje. To pa je razlog, ki ga mednarodno pravo dovoljuje in ščiti. Nihče se ne podaja na tako nevarno in negotovo pot, če ni v to prisiljen. Begunsko potovanje pač ni turizem,” so prepričani.

    Tudi tisti, ki se jim očita, da so zgolj ekonomski migranti, si po njihovih navedbah ne zaslužijo tako nečloveške obravnave. “Obsojamo tako ravnanje in pozivamo na odgovornost vlado, njenega predsednika, notranjega ministra in vse druge funkcionarje, ki so pristojni za oblikovanje azilantske politike,” so zapisali in opozorili, da tovrstna obravnava prosilcev za azil ni le moralno in etično sporna, temveč tudi protizakonita.

    Opozorili so še, da Slovenija sprejema nizko število azilantov. “Z zavračanjem ljudi v stiski se je Slovenija oddaljila od jedra Evropske unije in izkazala boleče pomanjkanje solidarnosti s tistimi evropskimi državami, ki so nosile levji delež skrbi za begunce in azilante – z Nemčijo, Italijo, Belgijo, Švedsko,” so dodali.

    Zato zahtevajo, da “vlada nemudoma preneha s samovoljnim zniževanjem življenjskih pogojev in standardov, v katerih živijo prosilci za azil ter da upošteva mednarodno pravo, evropsko zakonodajo, slovensko ustavo ter zakone”. Zahtevajo tudi, da vlada dovoli nevladnim organizacijam dostop do vseh, ki prosijo za azil v Sloveniji, tudi ljudem, ki jih je konfinirala v postojnskem Centru za tujce in prosilce za azil. Od vlade zahtevajo, da jim omogoči “normalne bivanjske pogoje in zdravstveno oskrbo, gibanje, dnevno svetlobo, čist zrak, toplo vodo, toplo hrano”.

    Pričakujejo, da se bosta do tega problema javno opredelila tudi varuh človekovih pravic in predsednik republike. “Če ne obsodimo teh strašljivih podob trpljenja, pomeni, da smo pristali na popolno razčlovečenje in nam za življenje sočloveka ni več mar. Kot družba se v tem primeru približujemo popolnemu razkroju in razmeram, v katerih bo vse dovoljeno,” so še navedli.

     Protestniki so včeraj v Velikem Otoku opozorili na nevzdržne razmere v centru za tujce v Postojni, policija njihove navedbe zavrača.

     

    Foto: Ambasada Rog 

    Avtor:STA, MMP
  • IGRIŠČE NA MIVKI JE DOBRO OBISKANO

    Igra odbojke in nogometa na mivki je prava popestritev aktivnega počitniškega dogajanja, tako je uporaba igrišča v Pivki od lanskega leta brezplačna.  Odbojka je priljubljena med različnimi generacijami, igrišče pa ni namenneo le občanim Pivke.

     Igrišče skoraj vsakodnevno obiskujejo tudi prebivalci dugh občin,  je povedal podpredsednik Društva mladih Pivka  Tibor Pranjič. Poslušaj. 

     

    Foto: Občina Pivka 

    Avtor:Žiga Pangos
  • NA OŠ PRESTRANEK SO PRIPRAVLJENI NA POUK

    Zadnje dneve počitnic odštevajo tudi na Osnovni šoli Prestranek, kjer v torek pričakujejo 190 učencev. Kot vse kaže, bodo novo šolsko leto začeli kolikor je mogoče običajno. V šolo se vračajo vsi učenci. Zdaj že imajo nekaj izkušenj s konca prejšnjega šolskega leta, zato se lahko bolj učinkovito organizirajo.

    Ravnatelj Goran Uljan je povedal, da jim je največ težav povzročala logistika.  V okviru šole na Prestranku deluje tudi vrtec, kjer skrbijo za 65 otrok. Zaposlenih je 51 ljudi, a če bi želeli izpolniti vse zahteve, bi jih po mnenju ravnatelja  potrebovali še pet več.  Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • PROTEST PRED CENTROM ZA TUJCE

    Več nevladnih organizacij je danes pred centrom za tujce v Postojni pripravilo protest v podporo “zaprtim v tem koncentracijskem taborišču”. Protestniki – zbralo se jih je okoli 50 – so opozorili na nevzdržne razmere v centru in kršitve pravic tam nastanjenih tujcev. Na policiji očitke zavračajo.

     
     V nevladni organizaciji Delovna skupina za azil opozarjajo, da v centru prihaja do hudih zlorab človekovih pravic. “V njem se lahko znajdete, če ste tujec in niste uspeli pravočasno urediti bivalnih dokumentov, zaprti pa ostanete tudi do enega leta, največkrat brez stika z zunanjim svetom ali možnosti pritožbe,” so sporočili.

    Zaprti tujci po navedbah organizacije pripovedujejo, da je center slabši kot navaden zapor, saj tam vsaj veš, zakaj si zaprt in koliko časa boš ostal, lahko dobiš odvetnika, tu pa si prepuščen na milost in nemilost enega inšpektorja. Poskusi samomorov so zato nekaj vsakdanjega, opozarjajo v Delovni skupini za azil.

    Nevladniki poudarjajo, da so “to sramotno taborišče” v zadnjih mesecih še razširili, saj je država tja začela zapirati tudi prosilce za azil, od tam pa jih vrača naravnost hrvaški policiji. Zaradi prenatrpanosti je policija vzpostavila tudi “kontejnerski oddelek” v velikem, z rešetkami zaprtem skladišču, kjer prosilci za azil brez osnovne oskrbe, mnogi še poškodovani in brez čistih oblačil, po tedne in mesece čakajo na odločitev ministrstva, opozarjajo. Kot dodajajo, stanovalci hrano prejemajo prek rešetk, za njihovo zdravstveno varnost pa ni z ničimer poskrbljeno.

    Prebivalci centra se zato upirajo in zahtevajo svobodo, javnost pa poskušajo na brezupen položaj opozoriti s protesti in gladovnimi stavkami, so sporočili iz Delovne skupine za azil.

    Protestniki so na današnjem shodu izrazili solidarnost z zaprtimi tujci in zahtevali, da se to “koncentracijsko taborišče” nemudoma zapre. Zahtevali so tudi ustavitev sistema množičnih izgonov na Hrvaško.

    Na policiji očitke nevladnih organizacij zavračajo in poudarjajo, da vsi postopki potekajo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter mednarodnimi konvencijami.

    Po navedbah policije ne držijo trditve, da bi bili tujci v centru nameščeni brez odločb. “Vsi nastanjeni tujci imajo izdane odločbe o nastanitvi na podlagi zakona o tujcih ali pa s sklepom odrejeno omejitev gibanja na podlagi zakona o mednarodni zaščiti,” so za STA sporočili s policije.

    Če v postopku ugotovijo, da obstajajo zadržki za vračanje, to upoštevajo in postopek vračanja prekinejo. V vseh primerih jim je zagotovljeno pravno varstvo, prav tako imajo na razpolago zdravnika in psihosocialno pomoč, so navedli na policiji.

    Zatrdili so tudi, da v centru ne poteka gladovna stavka. Kot so pojasnili, nastanjeni tujci svoje nestrinjanje s postopki ali nastanitvijo oz. omejitvijo gibanja občasno izražajo na različne načine, eden od načinov pa je tudi, da občasno odklanjajo hrano. Tako v enem od preteklih dni na enem od oddelkov niso hoteli prevzeti večerje, saj se ne strinjajo z omejitvijo gibanja, so navedli na policiji.

    Prav tako zavračajo očitek, da bi stanovalcem hrano razdeljevali preko rešetk, saj da to ni možno zaradi velikosti embalaže, ki je večja od odprtine rešetk na vratih.

    Na policiji so še navedli, da je v postojnskem centru trenutno nastanjenih 93 tujcev, njegova zmogljivost pa je 180 oseb ter 84 oseb v bivalnih kontejnerjih, zato zavračajo očitek o prenatrpanosti. Od 93 nastanjenih tujcev jih je 68 v postopku mednarodne zaščite in 25 tujcev na podlagi zakona o tujcih, ki so trenutno še v postopkih vračanja, so pojasnili na policiji.

     

     

    Foto: policija.si 

    Avtor:STA