V Športnem društvu Loška dolina ohranjajo rekreativni in tekmovalni športni duh. Igrajo badminton, odbojko, namizni tenis, izvajajo pa se tudi vodene vadbe in aerobika. V nogometu in košarki so zelo dejavni in veliko tekmujejo. Društvo ima več starejših kot mlajših članov, vendar so zelo aktivni.

Grega Dobrin, vodja tekmovanj, nam je povedal več o društvu, pa tudi, kakšne skrbi je povzročila epidemija v ekipnih športih. Glavni namen športnega društva je predvsem druženje, športni duh pa bodo še naprej ohranjali z redno vadbo in rekreacijo.

PAS, glasbeni projekt, poimenovan po inicialkah imen njegovih članov (Peter Žnidaršič, Andrej Pirjevec, Simon Avsec) predstavlja svojo prvo skladbo ‘Melodija za sonce’. Izpovedna skladba govori o ljubezni kot vsesplošni svobodi duha; ljubezni, ki na koncu postane tako močna, da razsvetli celo Sonce. ‘Melodija za sonce’ je kozmična, iskrena, izpovedna poezija.

Navdih zanjo so njeni avtorji našli v domači glasbeni ‘ropotarnici’, v kateri je kopica starih Melodijinih instrumentov. Skladbo so posneli na stari akustično in bas kitaro Melodije Mengeš iz konca 50-ih let prejšnjega stoletja, na instrumenta, stara več kot 60 let. In PAS v smehu dodajajo: ‘Če bi Melodija Mengeš izdelovala tudi bobne, bi pesem posneli tudi nanje!’ Stari instrumenti so kar klicali po novem življenju in dočakali so ga z ‘Melodijo za sonce’. Za produkcijo in zvočno sliko je poskrbel Andrej Pirjevec, za master Ernest Fejzić (SoundArt studios).

Če v ‘Melodiji za sonce’ slišite znane specifike, niste daleč od resnice – v projektu PAS sodelujeta dva člana zasedbe Ana Pupedan: Simon Avsec (eden od ustanovnih članov Ane Pupedan, njihov pevec, interpret, poet) in Peter Žnidaršič (eden od ustanovnih članov, basist), pridružil pa se jima je Andrej Pirjevec, ki ima v žepu mnogo glasbenih sodelovanj (Primož Grašič, Enzo Hrovantin, Tinkara Kovač, Denise Dantas, Ariel Cubria, Don Preston (Frank Zappa)…) ter diplomo iz glasbe na London College of Music. Za PAS je skladbe ‘Melodija za sonce’ šele začetek … kmalu bodo sledile nove glasbene poslastice in sodelovanja.

Pogovarjali smo se s Simonom Avscem.

Kulturno društvo Šmihel je bilo ustanovljeno leta 1987. Takrat je pomembno vlogo igrala dramska skupina, ki je svoje igre uspešno predstavljala doma in tudi izven občine. Danes društvo šteje približno 60 članov. Pogovarjali smo se s predsednico Dragico Kaluža.

Povedala je, da v okviru društva društvu deluje tudi več vokalnih skupin, v društveno življenje pa se vključujejo ljudje vseh starosti. Tare jih prostorska stiska, kar se jim zdi škoda, saj je kulturno življenje v Šmihelski dolini zelo bogato. Poslušaj. 

Dragica Kaluža 

Foto: Občina Pivka 

Pri Društvu prijateljev mladine občin Postojna in Pivka PO-PI tudi letos organizirajo letovanje za otroke obeh občin v Pacugu. Zdravstvene prijavnice so na voljo pri otroški in šolski zdravnici. Prijave zbirajo do 24. junija, vse informacije in prijavnice za samoplačniško letovanje pa dobite na zpms.popi@gmail.com ali telefonski številki 041 982 781. Letovanje sofinancirata tudi obe občini. 

Učenka 6. razreda OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici Lucija Šajn se je z zmago na državnem tekmovanju iz ruščine uvrstila na svetovno tekmovanje, kjer je bila v svoji kategoriji odlična deseta. Tekmovanje Živa klasika je letos prvič potekalo pod okriljem Zavoda Vesela druščina, pred tem pa je za izvedbo skrbel Ruski center znanosti in kulture Ljubljana.

Luciji se je potovanje na svetovno prvenstvo v Rusijo letos izmuznilo že drugič, saj je na državnem tekmovanju zmagala tudi lani, vendar je bila za enomesečno bivanje v daljni deželi takrat še premlada. Letos pa ji je načrte za pot v Rusijo prekrižala korona.

Osnovna šola Dragotina Ketteja je kot ena redkih šol učenje ruščine ponudila v okviru dejavnosti poskusnega razširjenega programa. Pouk ruščine izvajajo v treh skupinah, skupaj pa jo obiskuje 39 učencev od 2. do 9. razreda. Zanimanja za ta jezik je vsako leto več.

Na šoli pripravljajo tudi nov projekt. V sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica bodo v kratkem izdali rusko-slovensko slikanico, ki so jo prevedli tečajniki ruskega jezika pri univerzi. Ilustracije v slikanici so prispevali učenci razširjenega programa, medtem ko so učenci ruščine pripravili uprizoritev pravljice. Ta pa še čaka na krstno izvedbo. Več v pogovoru z Lucijo Šajn in učiteljico Meto Frank. Poslušaj.