V okviru tradicionalne Poletne muzejske noči bo v soboto svoja vrata za obiskovalce odprl tudi grad Prem. Ob 18. uri bodo odprli fotografsko razstavo o 1. svetovni vojni, v viteški dvorani pa bodo na ogled postavili visokogorske kitajske narodne noše. Ob 21. uri pripravljajo tudi brezplačen voden ogled stalne muzejske zbirke in gradu.  Razstavi je pripravil zgodovinar Jakob Marušič, ki se posveča raziskovanju soške fronte.

Sicer pa bo grad med poletno sezono odprt vsak dan med 10. in 19. uro. Letos za obiskovalce pripravljajo še posebno novost – odkrivanje grajske skrivnosti. Po več letih pa bodo na gradu letos obudili tudi prireditev Srednjeveški dan. Ta bo potekala 12. julija. Na gradu se bosta odvila tudi dva koncerta. Uveljavljeni glasbenik in violinist Zdravko Pleše se bo predstavil s koncertom Kette nas povezuje, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili tudi keltskim ritmom irske glasbe. Poslušaj. 

Logaški likovniki v duhu ustvarjalnosti pojutrišnjem pripravljajo srečanje akvarelistov v mirnem okolju grajskega parka Vitez v Logatcu. Pri akvarel tehniki gre za slikanje s tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili. Kljub temu, da je tehnika lahkotna, je izvajalsko zelo zahtevna.

Ustvarjalci bodo motive naknadno določili in postavili priložnostno razstavo, po želji pa tudi ogled zanimivosti Logatca in okolice. Srečanje bodo izvedli v vsakem vremenu. Pogovarjali smo se z Janezom Ovscem, predsednikom Društva likovnikov Logatec.

Fotografije: Društvo likovnikov Logatec FB 

Med opraševalci najbolj poznamo domače medonosne čebele, še posebej njeno podvrsto kranjsko čebelo ali kranjsko sivko. A domače čebele niso edini opraševalci v naravi. Zelo pomembni so divji opraševalci, v prvi vrsti so to divje čebele. Žal so divji opraševalci še bol ogroženi kot medonosna čebela.

V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 500 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev in 500 vrst čebel samotark. Te so z vidika kmetijstva še bolj pomembne, ogrožajo jih podobni dejavniki kot medonosno čebelo. A domačim čebelam pomagajo čebelarji, divje pa so prepuščene same sebi v bolezni, pomanjkanju hrane in prostora za gnezdenje. S pomočjo strokovno-raziskovalnega sodelavca z Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Danila Bevka smo izvedeli, kaj ogroža divje opraševalce in kako jim lahko pomagamo. Poslušaj! 

Zgibanko je pripravil Nacionalni inštutut za biologijo. 

Tretje jamarsko društvo na svetu, imenovalo se je Anthron, je bilo pred 131 leti ustanovljeno v Postojni, prehitela sta ga le Dunaj in Trst. Brez dvoma  pa ima Postojna svetovni primat na področju speleobiologije. Biološka veda, ki se  poglavitno ukvarja z živalmi iz jamskega okolja, se je rodila prav v Postojnski jami.  Postojna je tako lahko upravičeno ponosna na svojo kulturno in naravoslovno zgodovino.

Na letošnji Poletni muzejski noči jo bo osvetlil Notranjski muzej Postojna. Razstavo z Naslovom Generacije speleobiologov je v sodelovanju z Oddelkom za biologijo na biotehniški fakulteti in Prirodoslovnim muzejem Slovenije pripravil muzejski svetnik, biolog Slavko Polak. V soboto jo bodo odprli na Titovem trgu in tam prej pripravili še otroško delavnico, tudi muzejska stavba v soboto ne bo samevala. Poslušaj. 

Otroci na Poletni muzejski noči vedno zelo uživajo, tudi lani so. 

Foto: Notranjski muzej Postojna 

Kulturno-turistično društvo Hotedršica v soboto in nedeljo pripravlja tradicionalni dogodek Kresna nedelja. Predsednica društva Brigita Vehar pravi, da na prireditvi ne bo toliko kulturnega programa kot po navadi. Ker je dolgo veljala omejitev druženja, ga niso mogli pripraviti.

 Kljub vsemu pa bo zanimivega dogajanja za vse dovolj – predvsem na svežem zraku. V soboto se bodo s pripovedovanjem pravljic posvetili otrokom, v nedeljo pa bodo obiskovalci spoznali znamenitosti na krožni poti po Hotedršici. Več v prispevku.