V športni dvorani v Logatcu bo danes  ob 18. uri  koncert Policijskega orkestra. Za begunske otroke iz Ukrajine ga Policija organizira v sodelovanju z Uradom vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Občino Logatec.

Kot so sporočili iz Policije, Policijski orkester sodeluje na državnih in protokolarnih dogodkih ter prireditvah in slovesnostih na državni ravni. Izvaja številne samostojne in promocijske koncerte ter igra na spominskih in pogrebnih slovesnostih.Svoja glasbena dela pogosto izvaja na koncertih, ki so povezani s preventivnimi akcijami ali organizirani v humanitarne namene. 

“Tokrat želi z glasbo osebam iz Ukrajine, ki so začasen dom našle v Sloveniji, vsaj za trenutek odvzeti skrbi in tegobe, povezane z vojno v njihovi domovini. Po koncertu bomo pred Športno dvorano Logatec predali tudi šolske potrebščine in igrače, ki smo jih zaposleni v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve zbrali za otroke iz Ukrajine,” je zapisala predstavnica Policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič. 

Dvorec Ravne na Pivškem je v 18. stoletju prešel v roke plemiške rodbine Hohenwart, ki ga je prenovila , opremila in ob njem uredila vrt s tolikšno mero okusa, da so posestvo sodobniki opisovali kot notranjski raj ali raj na Krasu. Slovensko in krajevno zgodovino pa je oblikovalo tudi več članov družine. V Parku vojaške zgodovine je na ogled  razstava o dvorcu, del predmetov so prispevali tudi potomci grofovske družine.

 Obiskovalci si  med drugim lahko ogledajo več pečatnikov rodbine Hohenwart iz različnih obdobij, osrednji del pa predstavljata stol z izrezljanim grbom družine, preden je prevzela grofovski naslov in mizica, na kateri je grb družine, potem ko so njeni pripadniki že postali grofje. Predmete za razstavo sta posodila tudi Narodni in Prirodoslovni muzej. Več v prispevku. 

Foto: Valter Leban 

Zveza slovenskih glasbenih šol  je včeraj v Cerknici podelila letošnje nagrade in priznanja Frana Gerbiča za dosežke v glasbeni vzgoji in izobraževanju. Nagradi za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja bosta prejela Olga Ulokina in Andrej Lorber. Zveza je sočasno podelila še pet priznanj, ki jih bodo za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja prejeli Suzana Furlan Mitev, Petra Slak, Tomaž Cilenšek, Igor Matković in Đorđe Berak.

Suzana Furlan Mitev iz Logatca v  glasbenem šolstvu deluje več kot 33 let, od leta 1998 je zaposlena na Glasbeni šoli Postojna, na kateri je bila med letoma 2000 in 2009 ravnateljica šole. V tem času je bila štiri leta tudi predsednica Zveze primorskih glasbenih šol in vodja aktiva učiteljev pihal v okviru Zveze primorskih glasbenih šol. Vzgojila je več generacij flavtistov. Njeni učenci so na različnih tekmovanjih osvojili kar 35 nagrad in priznanj, od tega štiriindvajset zlatih in sedem srebrnih plaket ter štiri prva mesta. Nagrajenka je znana po tem, da  vedno znova raziskuje nove načine in v pedagoški proces uvaja novosti, ki so del razvoja igranja flavte. Suzana Furlan Mitev s svojimi izjemnimi dosežki pri dolgoletnem zelo uspešnem pedagoškem delu in z organizacijskim delom na področju glasbenega šolstva pomembno prispeva h kakovosti in k prepoznavnosti glasbenega izobraževanja v Republiki Sloveniji, je Zveza med drugim zapisala v obrazložitvi. 

V Ljubljani živeči Cerkničan Igor Matkovič  je leta 2009 magistriral na jazz oddelku Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v Avstriji in se istega leta zaposlil na umetniški gimnaziji Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer poučuje še danes, od leta 2019 pa na akademiji za glasbo  uči  predmet improvizacija. Leta 2013 je bil zadolžen za posodobitev učnega načrta za jazz trobento in je tudi soavtor na novega učnega načrta za predmet glasbena tehnologija. Bil je  recenzent pri novo napisanem učnem načrtu za jazz pozavno, od leta 2019 pa je tudi predstojnik Oddelka za jazz in zabavno glasbo na umetniški gimnaziji Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Njegovi dijaki so dosegali vidne rezultate na državnih tekmovanjih. Igor Matković se je v različne projekte vključeval kot trobentač, producent ali klaviaturist, ter do danes posnel preko 30 plošč v različnih glasbenih sestavih. Nastopal je na vseh večjih festivalih v Sloveniji in na nekaterih uglednih festivalih in koncertnih prizoriščih v tujini, piše filmsko, televizijsko in gledališko glasbo, če izpostavimo le del glasbenikovih aktivnosti in zaslug- 

Gerbičeve nagrade in priznanja je Zveza slovenskih glasbenih šol podelila 19. po vrsti.  

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak naj bi danes z občinami Logatec, Cerknica in Postojna podpisal sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka. Zaradi pomislekov, ki so jih sprožili podatki, ki jih je dobila šele v  popoldnevu in jutru pred podpisom, Občina Postojna sporazuma ni podpisala.

Kot so sporočili z občine, niso dobili odgovorov na vprašanja: kakšno območje bo park točno pokrival, kakšne bodo obremenitve/prepovedi, ki jih bodo deležni prebivalci tega območja in  kakšna je finančna struktura, ki bo bremenila občinski proračun.

Ko bodo odgovori jasni, pa je Občina Postojna pripravljena podpisati sporazum, saj na občini pomislekov ob širjenju Notranjskega regijskega parka nimajo in se strinjajo, da je potrebno zaščititi tudi Planinsko polje.

Župana Marko Rupar in Berto Menard pa sta sporazum podpisala. Cerkniški župan Rupar je pojasnil, da so s sporazumom vzpostavili osnovo, na  kateri bodo določili režim in obseg parka. Prav tako dokument še ne prinaša nobenih finančnih posledic. Logaški župan Menard pa je dejal, da je ustanovitev parka prvi korak, s katerim bodo še bolje poskrbeli za območje Cerkniškega jezera in Planinskega polja.

Ob tem povejmo, da večji del Planinskega polja leži v Občini Postojna, sledi logaška, najmanjši del polja sodi pod cerkniško občino, kjer deluje Notranjski regijski park. Direktor zavoda Matevž Podjed je ob tem povedal,  da zanje podpis sporazuma še ne pomeni kakršnekoli spremembe. Z njim so se občini in država zgolj strinjale, da so pripravljene varovati naravo na razširjenem območju. 

Nevladne organizacije  Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, Organizacija za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so v preteklem letu pripravile raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin, saj želijo poudariti vpliv lokalne skupnosti na vsakdanje življenje občanov. Organizacije so z 80  kazalniki ocenjevale vsebine in podatki za leto 2020. 

Najbolj se je odrezala Ljubljana, sledi ji Ptuj, Občina Postojna pa je  bila ocenjena za  tretjo najbolj odprto in transparentno slovensko občino. Rezultat – 55,60 točk –  temelji na transparentnosti delovanja občinskega sveta, preglednosti spletnega mesta in dostopa do informacij, transparentnosti in vključenosti v postopek sprejemanja občinskega proračuna, dostopnosti občinskega spletnega mesta, vključenosti javnosti v delovanje občine in ustreznem obveščanju.

V povprečju so sicer slovenske občine v pričujoči raziskavi dosegle 34,9 od 100 točk. Tako je z osvojenimi 35 točkami Občina Cerknica pristala na 93. mestu, bolje se je odrezala Pivka, bila je 82. Enako število točk in 126. mesto so kazalniki pokazali občinama Logatec in ilirska Bistrica.  Loško dolino najdemo na 169. mestu, Občina Bloke pa je na lestvici transparentnosti in odprtosti slovenskih občin pa repu, med 212 lokalnimi skupnostmi je pristala na 209. mestu.

Foto: postojna.si