V Slovenskem etnografskem muzeju so že v januarju odprli veliko občasno razstavo Maske: Od rituala do karnevala, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Gre za obsežen projekt, ki je nastajal skoraj 20 let, vključuje tudi izid publikacije, jeseni bo sledil mednarodni simpozij.
Maskiranje je del različnih šeg življenjskega kroga in tudi letnega kroga. V muzeju so želeli predstaviti univerzalno maskiranje. V razstavo so vključili več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja. Med temi sta na ogled maska Butalca iz Cerknice in oprava Hrušiških škoromatov iz Brkinov. Kustosinja za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju opaža, da je vloga muzealcev tudi, da tradicionalne pustne skupine spodbudijo k prenosu znanja.

Slovenija je včeraj doživela največjo Zlato ohcet v svoji zgodovini. Tako je Pustno društvo Cerknica poimenovalo letošnji karneval, s čimer se je spomnilo na prvega. Ta je po ulicah Cerknice pod imenom Kmečka ohcet krenil pred pol stoletja. Društvo je z obiskom karnevala izjemno zadovoljno. Po njihovih besedah je bilo obiskovalcev več kot 20 tisoč. 

Zadovoljni so tudi z obiskom ostalih pustnih dogodkov. Rekorden je bil tudi obisk otroške maškarade. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Janez Janša je dolgoletni politik, nekdanji predsednik vlade, izkušen obramboslovec in strasten planinec. V slovenskem političnem prostoru je prisoten že desetletja, njegovo ime pa je eno najbolj prepoznavnih. V svoji karieri je doživel številne politične vzpone in padce, nikoli pa ni odnehal. Izpostavlja prihodnost politike, pomembnost gospodarstva in izkušnje, ki jih je nabral skozi leta. Poudarja tudi osebne zgodbe, predvsem stike z ljudmi. 

Beseda je tekla o tem o tekočih dogodkih v državi, o izzivih za gospodarstvo, prihodnjih volitvah, pa tudi o povezovanju z ljudmi na terenu. V pogovoru ne manjka iskrenih in neposrednih zgodb in zanimivih vpogledov in razmišljanj o Sloveniji, politiki in življenju. Poslušaj.

Irena Štembergar je dolgoletna članica šem iz Vrbovega, ki se dobro spominja začetkov pustne povorke v Ilirska Bistrica. Leta 1997 so se Vrbovci kot prvi organizirano odpravili po mestu, v času, ko povorka še ni bila ustaljena in je organizacija potekala z veliko improvizacije, a z jasno željo, da dogodek zaživi. Pozneje so se pridružile tudi druge skupine z območja občine, med njimi vrbiške šjme, hrušiški in podgrajski škoromati, konjeniki Snežniškega kluba ter motorizirani Kočanci, in povorka je skozi leta postopoma prerasla v tradicionalno prireditev, ki jo danes pozna in spremlja širše bistriško območje. Irena pravi, da je bil pust na bistriškem že v tistih letih zelo priljubljen in da so v pustnem času vsi Bistričani dihali kot eno.

Občinski svet v Ilirski Bistrici bo marca na seji odločal, kako naj občina državi odplača 3,75 milijona evrov zaradi nepravilno porabljenega evropskega denarja pri gradnji optičnega omrežja. Dolg je nastal, ker je Občina Ilirska Bistrica sredi leta 2010 pri prijavi na drugi javni razpis Ministrstva za izobraževanje in šport (MIZŠ) za gradnjo širokopasovnega omrežja kršila Zakon o javnem naročanju.  

Občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje–Kozina so se leta 2007 na prvi javni razpis prijavile posamično, a niso bile uspešne. Takrat so izvajalca izbrale zakonito. Tri leta kasneje so se prijavile skupaj, a bi morale zaradi spremenjenih razpisnih pogojev in večjega obsega del izvesti nov postopek javnega naročanja, a tega niso storile. Ker so brez javnega razpisa naročilo znova oddale istemu podjetju, so onemogočile konkurenco. MIZŠ od občin zahteval vračilo dela odobrenih sredstev.

Ker občine denarja državi niso povrnile, jih je država tožila. Maja leta 2023  je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sodbo, s katero je v pretežnem delu ugodilo zahtevku Republike Slovenije, občinam Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, naložilo plačilo 3.2 milijona evrov glavnice in 2,7 milijona zakonskih zamudnih obresti, delež občine Ilirska Bistrica je 63,8 %.

Kot je sporočila občina, prejšnje vodstvo občine ni pravočasno izkoristilo možnosti za poravnavo, kot je to uspelo konzorciju sedmih dolenjskih občin. Župan dr. Gregor Kovačič je pojasnil, da so s sosednjima županoma dosegli vsaj to, da se država ni usedla na občinske finance z izvršbo in blokirala proračune občin, da so zaustavili prištevanje zamudnih obresti in da bo dolg možno odplačati v 15-letnih obrokih. Ilirska Bistrica bi tako državi vračala od 270.000 do 300.000 evrov na leto in se dolga rešila leta 2040. Denar za prvi obrok je že zagotovljen na posebni postavki v proračunu 2026. Župan Kovačič je povedal, da bodo za več načrtovanih projektov morali poiskati nadomestne finančne vire in položaj ocenil kot šolski primer, kako daljnosežne so lahko posledice napak funkcionarjev, tako državnih kot občinskih.