Na Ilirskobistriškem je bil minuli konec tedna obarvan kolesarsko. Kolesarski vikend v Ilirski Bistrici je dvodnevni dogodek. V soboto je po mestnem jedru potekal t. i. kriterij, krožna dirka, v nedeljo pa je bil na vrsti tudi vzpon na Sviščake, na katerem smo v več kategorijah dobili nove državne prvake. Pri organizaciji sta moči združila TIC Ilriska Bistrica in Kolesarska sekcija Košarkarskega kluba Plama Pur, vodja sekcije Robi Jenko pa izpostavlja tudi  številna društva in prostovoljce, brez katerih dogodka ne bi mogli izpeljati tako kakovostno. 

Robi Jenko je povedal, da so po vikendu vsi zadovoljni, udeleženci kolesarske prireditve in organizatorja. Dobro so se odrezali tudi domači kolesarji. Gre za mlade, nadebudne športnike, s katerimi se v klubu največ ukvarjajo. Slednjim lahko veliko nudi, saj se povezuje s Kolesarskim klubom Meblo jogi iz Nove Gorice. “Če si kdo iz Ilirske Bistrice in okolice želi, da bi treniral cestno kolesarstvo, ima v Ilirski Bistrici dobro odskočno desko,” meni Robi Jenko. Strokovnega znanja imajo dovolj, ker so majhen klub, pa se lahko posvetijo razvoju vsakega mladega kolesarja posebej. Poslušajte priložen prispevek. 

Foto: Fb Kolesarki vikend v Ilirski Bistrici 

Dobra pot je zavod za kulturo in sonaravno delovanje s sedežem v Divači, ki ohranja in oživlja kulturno dediščino in ustno izročilo. S podporo Parka Škocjanske jame in Slovenskega etnografskega muzeja je zavod razvil mobilno aplikacijo Zapisi spomina, ki beleži pričevanja starejših o različnih življenjskih vidikih in kulturi v preteklosti.

Projekt ohranja ustno izročilo in izpostavlja družbeno vlogo starejših, katerih spomini in izkušnje so nadvse dragoceni. Aplikacija je pomembna in uporabna zato, ker zmanjšuje digitalni prepad med generacijami in beleži spomine in znanja iz starih časov. Vsi lahko prispevajo zapise in pričevanja starejših v obliki besedila, zvočnega posnetka ali video posnetka. Več o projektu in aplikaciji nam je zaupala Nava Vardjan, direktorica zavoda in vodja projekta.

Od četrtka do nedelje je na balinišču v Pivki potekalo državno prvenstvo otrok in mladincev. V teh štirih dneh je tam nastopilo skoraj 100 otrok do 14. leta starosti in 50 mladostnikov do 18. leta starosti. S tem dogodkom se je v Pivki prvič v Sloveniji organiziralo hkratno prvenstvo mladih na enem prizorišču v vseh balinarskih disciplinah. 

Ob tej priložnosti smo poklicali vodjo organizacijskega odbora balinarskega kluba Orlek ORO MET Pivka, Draga Štunfa, ki nam je med drugim povedal tudi to, da so z izvedbo dogodka zadovoljni. Epidemija je tudi v balinarskem klubu Pivka pustila posledice, so pa še vedno prijetno presenečeni nad številom mladincev, ki vztrajajo v klubu. Po besedah Draga Štunfa je obdržati mlade, v športu kot je balinarstvo, pravi izziv. Prisluhni!

Planinsko polje je naravna vrednota državnega pomena. Izstopa po geomorfologiji, hidrologijI, rastlinskem in živalskem svetu. Pretočno kraško polje proučuje, varuje in izboljšuje tudi projekt KRAS.RE.VITA. V okviru projekta je Občina Postojna spomladi  uspešno izpeljala javni poziv za skrbniško varstvo kmetijskih zemljišč na Planinskem polju, ki jih je odkupila v okviru projekta.

Skrbnik Miha Petkovšek je že začel z aktivnim izvajanjem nalog navedenih v Akcijskem načrtu za izboljšanje stanja in zagotavljanje dolgoročnega upravljanja, ki je sestavni del pogodbe. Na skrbi ima več kot 25 hektarjev zemljišča. Poslušaj. 

Stavba nekdanje postojnske PU in še prej bančne palače v Gregorčičevem drevoredu 3 že nekaj časa sije v vsej svoji lepoti. Vsa gradbeno-obrtniška dela so zdaj v zaključni fazi, v septembru sledita še dobava in montaža opreme in vanjo se bo lahko iz sosednje občinske stavbe preselila Upravna enota Postojna. 

Delo v v celoti obnovljeni stavbi bo za zaposlene enostavnejše, največja pa bo sprememba za stranke, saj bodo prostori bistveno večji, načelnik Marko Baša pa največjo prednost vidi v fizični ločitvi od Občine in upa, da bodo tako občani lažje ločili tudi njune pristojnosti. Zaradi nepredvidenih del, ki so zahtevala tudi spremembo že izdelane projektne dokumentacije in statističnih izračunov, se je investicija podražila s slabih milijon 700 tisoč na dobrih 2 milijona 300 tisoč evrov, so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo. Stavba je del postojnskega mestnega jedra in zaščitena kot naselbinska dediščina, zato so vsa dela izvajali  v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poslušaj.