V današnjem nedeljskem klepetu nam je družbo delala svetovna popotnica, avanturistka, antropologinja in turistična vodička iz Postojne Ksenija Čermelj, ki ji tudi najbolj eksotične in neznane dežele niso tuje. Magistrirala je na temo ljudstva Kalaša iz Pakistana, med katerim je tudi bivala. Med svojimi potovanji vedno da poudarek stiku z domačini in spoznavanju lokalne kulture, saj to pomaga širiti obzorja in nas nauči marsikaj novega.

Na svojih potovanjih in še posebej pri posameznih ljudstvih je spoznala, da modrost razumejo kot pomoč drugim in si vedno solidarno pomagajo. Ksenija se zavzema za odgovorni turizem, kar predstavlja obliko pomoči lokalnim prebivalcem, izpostavlja pa tudi, da so pogoji za koncept odgovornega turizma tudi v Sloveniji. Razpeta je med Ljubljano in Kočevjem in je ljubiteljica živali, kadar lahko, pa Postojno večkrat obišče. Več v prispevku.

V oddaji Mladi mladim smo gostili mlado kegljačico iz Novega Mesta,  članico Kegljaškega kluba Pivka. Iris Zoran je proglašena  kot najboljša kegljačica v letu 2020, v kategoriji kadetinje za svoje izjemne dosežke. Na državnem prvenstvu je skupaj s svojo ekipo osvojila prvo mesto, ki jim je prineslo tudi uvrstitev v prvo ligo, kjer tudi zdaj tekmujejo. Kot takratna članica Kegljaškega Kluba Krka se je tudi predstavila na Svetovnem prvenstvu v Nemčiji, kjer je dosegla dve zlati in pa srebrno kolajno. Več, poslušaj! 

FOTO: osebni arhiv

Ne glede na tokratni  razplet zgodbe o financiranju in obstoju Radia Študent, je dejstvo, kako malo je treba, da utihne najstarejša študentska radijska postaja v Evropi oziroma se preobrazi v komercialno radijsko postajo, zaskrbljujoče. Da je delovanje Radia Študent, kot ga poznamo, v interesu širše družbe in je pomembno področju pluralnosti medijev, opozarjajo mnogi.

Svoj pogled na delovanje in pomen radia je  z nami delil Marko Doles. Z Radiem Študent je povezan od sredine devetdesetih let preteklega stoletja. Prvič se je z njim srečal kot član Ane Pupedan, nato postal njegov sodelovec. Z njim se ukvarja tudi strokovno. Diplomsko delo z  naslovom Etnološko muzeološki poskus predstavitve tehnične zapuščine Radia Študent je Marko Doles nadgradil v magistrskem, ki ga je naslovil Muzej Radia Študent med obstoječim in mogočim. Radio Študent pa je proučeval tudi kot laboratorij svobode. Poslušaj. 

Teden pisanja z roko je vseslovenska akcija, ki ozavešča o pomenu ohranjanja pisanja z roko. Organizira jo Društvo Radi pišemo z roko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Letos bo potekal od 18. do 22. januarja.

Namen Tedna pisanja z roko je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi, vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen razvoja individualnosti, vplivati na razvoj fine motorike pri mlajših in starejših ter izraziti spoštovanje in naklonjenost, saj je pisanje z roko bolj osebno, sporočajo iz Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka.  Osrednja tema tedna letos je:  pišemo pismo prijatelju. 

V času, ko se manj srečujemo in družimo, smo povabljeni, da v Tednu pisanja z roko napišemo pismo ali razglednico in zapisano pošljemo nekomu, ki ga bomo prijetno presenetili in razveselili, saj pisma zelo redko dobivamo.

Teden pisanja z roko ima vsako leto tudi ambasadorje. Letošnji so kirurg in aktivist Erik Brecelj, režiserka in scenaristka Urša Menart ter kolesarski šampion Tadej Pogačar.

Na Bistriškem danes obeležujejo 110-letnico povzdignitve Ilirske Bistrice v trg. V začetku 20. stoletja se je namreč Ilirska Bistrica z okolico že toliko razvila, da ji je 15. januarja 1911. leta cesar Franc Jožef I. podelil trške pravice. Te so predstavljale pomembno gospodarsko, družbeno in kulturno prelomnico v razvoju mesta.

Danes nas na simbolni pomen povzdiga Ilirske Bistrice v trg spominjajo semanji dnevi, ki so se na Placu, današnjem Titovem trgu, ohranili vse do danes. Pridobitev trških pravic je Ilirsko Bistrico in okolico postavilo ob bok velikim mestom na Kranjskem in v Istri. O tem, zakaj je bila pridobitev trških pravic tako pomembna za Ilirsko Bistrico, smo se pogovarjali z lokalnim zgodovinarjem in kustosom Ivanom Simčičem. Poslušaj.