Strokovnjaki nam zaradi neugodne epidemiološke slike napovedujejo zelo naporno jesen in zimo, veliko okužb s koronavirusom in posledično preobremenjene bolnišnice. Delež cepljenih v občinah Postojna in Pivka je nižji od slovenskega povprečja, čeprav je v Primorsko-notranjski regiji število cepljenih nadpovprečno.

Zdravnica Karmen Pahor, specialistka splošne medicine o razlogih ne more govoriti, vseeno pa poudarja, da je cepljenje varna zaščita pred okužbo. 

Gaja Kolarič iz Cerknice ima jadranje v krvi. Njen oče je skiper, z družino pa so velikokrat hodili jadrat. Jadrala je za Jadralni klub Ljubljana, zdaj pa je članica Kite kluba Koper. Trenutno raje kajta, saj ji ta šport predstavlja večji izziv, s prijatelji pa še vedno rada jadra. Zaključuje 4. letnik gimnazije v Kopru, spogleduje se s študijem biologije. 

 Predstavila nam je oba športa. Treningi jadranja ne vključujejo samo jadranja na vodi, trud je treba vložiti tudi v fizično pripravljenost in kondicijo. Gaja je tekmovala v olimpijskih razredih jadranja  laser 47 in laser radial, zdaj pa se je popolnoma osredotočila na kajtanje. Pred seboj ima jasen cilj – olimpijske igre.  Več lahko slišiš v prispevku.

Nataša Prestor z možem v prostorih Tršarjeve domačije v Lazah pri Logatcu razstavlja etnološko zbirko predmetov, od katerih vsak na svoj način izpričuje preteklost in vsakdanjik domačinov. Na ogled so stalne zbirke različnega orodja, metulji s Planinskega polja, domača in tuja keramika in občasne razstave. Nataša izdeluje lončene predmete in lončeno plastiko, s tem pa nadaljuje tradicijo slovenskega lončarstva in oblikovalstva figuralne keramike.

Ogled razstave je kljub obnavljanju in urejanju prostorov vedno možen. Etnološki predmeti predstavljajo vsakdanjik ljudi na podeželju. Nataša z možem razstavlja kuhinjske pripomočke, lončene posede, stare citre, ključe in drugo. Na delavnicah izdelujejo tudi povoščene rože, didžeriduje in izdelke iz klobučevine. V sklopu galerije se redno organizira različne delavnice, galerija pa je delno tudi knjižnica. Natašo navdihuje slovensko ljudsko izročilo, stremi pa k ohranjanju kulturne dediščine.

Foto: spletna stran občine Logatec

Luka Čeč je leta 1818 našel nove dele Postojnske jame in postavil temelje postojnskega turizma, na današnji dan pred 190 leti pa se je zaradi njegovega drugega odkritja rodila nova znanstvena veda – speleobiologija. Na Kalvariji v Postojnski jami je namreč našel hrošča nenavadne oblike. Čeprav preprost in nešolan človek,  je razumel, da gre za posebno odkritje.

Hrošča je shranil in ga podaril grofu Francu Hohenwartu. Ta prvi upravnik deželnega muzeja v Ljubljani, ki  je leta 1832 napisal prvi opis Postojnske jame, se s hrošči ni ukvarjal, zato je primerek podaril entomologu Ferdinandu Schmidtu. Slednji ga je opisal in rodila se je speleobiologija. Mali drobnovratnik je od odkritja dalje v središču visoke znanosti; od prvega opisa do današnjih DNK-raziskovanj. Z njegovo genetiko se ukvarja strokovni vodja Notranjskega muzeja Postojna, biolog Slavko Polak. Povabili smo ga pred mikrofon. Poslušaj. 

Fotografije: 

Drobnovratnika v naravnem okolju in pri DNK analizi je fotografiral Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna; 

Luka Čeč ima na domači hiši v Postojni spominsko ploščo (foto: wikipedia); 

Grofa Franca Hohenwarta je upodobil Matevž Langus (foto: wikipeida); 

Dvorec Ravne je danes zanemarjen; 

Slavko Polak. 

Postojnski modelarji so na domačem letališču pri Zagonu tudi letos uspešno organizirali »Dan aerozaprege«. Sončna septembrska nedelja je privabila mnoge pilote modelarskih klubov, da so se preizkusili v bolj zahtevni tehniki pilotiranja. Kljub napovedani rahli burji je bila udeležba nad pričakovanji kar pomeni, da je v Sloveniji še vedno veliko ljubiteljev letalskega modelarstva. Toplo in sončno vreme ter veliko termičnega dviganja je pripomoglo, da so bili poleti daljši v zadovoljstvo pilota jadralnega modela.

Zahtevno letenje, ki zahteva veliko mero preciznosti in sodelovanja tako motornega kot jadralnega pilota, je v Sloveniji zelo popularno in privablja vedno več ljubiteljev tega letenja. Jesen že trka na vrata, s tem pa se bliža tudi zaključek letošnje dokaj dobre modelarske dejavnosti Društva Betal iz Postojne. Ob tej priliki se »Betalčki » zahvaljujejo občini Postojna, ki podpira njihovo dejavnost.

Andrej Bratož