Od začetka decembra je v galeriji Krpanovega doma v Pivki na ogled regijska razstava Južne Primorske za 10. državno tematsko razstavo Gnoj je zlato. Namen državnih tematskih razstav Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki potekajo že od sezone 2007/2008, je spodbuditi ljubiteljske ustvarjalce k razmišljanju o možnostih ustvarjalnega izražanja, k nadgrajevanju znanja in veščin ter k iskanju novih likovnih rešitev.
Razstava, ki je sprva gostovala v Ilirski Bistrici, je ena od osmih regijskih tematskih razstav za leto 2025. Regijska selektorica Polona Škodič pravi, da je iz regije prispelo 28 likovnih del, v ožji izbor se je uvrstila dobra polovica. Dela si v galeriji Krpanovega doma v Pivki še vedno lahko ogledate, razstavljena bodo do 10. januarja. V letu 2026 zaznamujemo 100-letnico Kosovelove smrti, kar bo pa sovpadalo z izvedba državne tematske razstave, predvidena je v prvi polovici junija v Kosovelovem domu Sežana.

V Stekleni galeriji Logatec je na ogled božično-novoletna razstava članov Društva likovnikov Logatec, ki združuje pretežno nova dela ter izbor motivov iz preteklih obdobij. Raznolike pokrajine, tihožitja in intimne zgodbe obiskovalca nagovarjajo s toplino in prazničnim vzdušjem, vsak gledalec pa lahko najde nekaj zase.
Kot poudarja predsednik društva Janez Ovsec, gre za tradicionalno razstavo, na kateri se člani predstavljajo v čim večjem številu, brez zapovedane teme. Razstava vključuje dela v različnih likovnih tehnikah, od akvarela do olja na platnu, kar ustvarja pester in usklajen razstavni prostor. Razstava bo na ogled do 7. januarja, namenjena pa je vsem, ki imajo radi lepo in kakovostno likovno ustvarjanje. Ovsec ob tem izpostavlja tudi druge aktualne razstave, denimo samostojno razstavo Jožefa Matjašeca v Logatcu ter dejstvo, da je bilo društvo v iztekajočem se letu zelo dejavno, ima pa tudi že načrte in projekte za prihodnje leto. Več v prispevku.

Jazz hram že 2. januarja vabi na prvi koncert v letu 2026. V kavarni hotela Kras bodo nastopila devetčlanska zasedba Slovenia Ska Jazz Collective. Večina članov zasedbe so študenti na različnih jazzovskih šolah, vešči so tako pisanja, aranžiranja kot tudi improvizacije.
Poleg ska ritmov je v glasbi zasedbe Slovenia Ska Jazz Collective mogoče zaznati tudi vplive latinskoameriške glasbe in dixielanda. Poleg večine avtorskih skladb pogosto prirejajo tudi jazz standarde in druge skladbe, ki jih interpretirajo na svež in sodoben način.

Koordinator festivala Plavajoči grad Matija Solce je le nekaj dni pred koncem leta presenetil, da se priljubljeni festival poslavlja iz Loške doline. To sicer ne pomeni, da festivala ne bo, vrača se namreč na Primorsko, kjer se je začel v drugačni obliki. V Kubedu bo potekal v manjši obliki.
Na območju gradu Snežnik pa bo ekipa skrbela za posamezne dogodke, ki bodo grad oživljali čez celo leto. Ministrstvo za kulturo je namreč oddalo v najem Snežniške pristave in ob tem podpisalo 5-letno pogodbo z Društvom Ljubiteljev gradu Snežnik, ki ga prav tako zastopa Matija Solce.

Pri reševanju potapljača, ki je v torek umrl v Škocjanskih jamah,  je sodelovalo več kot sto ljudi, med njimi 72 jamarskih reševalcev, ki so opravili tudi glavnino reševanja, je povedal jamarski reševalec in namestnik vodje Jamarske reševalne službe Maks Merela. Prenos umrlega je trajal skoraj osem ur, celotna intervencija pa 16 ur.

Nesreča se je zgodila med raziskovalno akcijo jamarjev potapljačev v še neraziskanem delu Škocjanskih jam. Okoli 11. ure dopoldan so se trije potapljači drug za drugim potopili v sifon, ki je dolg okoli 200 metrov in globok okoli 20 metrov. Ponesrečeni potapljač je plaval v sredini, plavali so ob vrvici, kmalu po vstopu v sifon pa je zadnji potapljač videl, da se je ponesrečeni potopil na dno sifona. Ko je splaval do njega, mu ni več mogel pomagati. 

Potapljača sta se vrnila iz sifona, odložila odvečno opremo, odšla nazaj v sifon po ponesrečenca in ga potegnila na suho. Oživljala sta ga dve uri in pol, dokler zdravnik jamarske reševalne službe po jamarski zvezi ni potrdil smrti ponesrečenega.

“Ekipa reševalcev jam je še enkrat dokazala, da imamo v Sloveniji eno najbolj usposobljenih ekip za reševanje v različnih situacijah v jami, v tem primeru zahtevnem vodnem delu,” je povedal Merela in se zahvalil sodelujočim v reševalni akciji.

Foto: Jamarska reševalna zveza Slovenije