V začetku februarja se je  pet primorskih županov s podpisi zavezalo za uvajanje sprememb v občinah Ajdovščina, Idrija, Pivka, Nova Gorica in Koper. Pristopili so k evropskemu gibanju županov, ki želijo v svojih občinah zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za vsaj 40 odstotkov. Nekatere občine so  pomemben okoljski cilj šele začela zasledovati, Pivka pa po sedmih letih zavezo nadaljuje. 

Konvencija, kateri je zavezana Občina Pivka, ne vpliva pozitivno le na okolje, ampak tudi na občinsko blagajno. Investicije na občinski infrastrukturi občini zmanjšujejo stroške, so pa tudi sofinancirane, je povedal vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka Boštjan Glažar. Poslušaj. 

Varčna razsvetljava v dvorani Skala. 

Foto: Občina Pivka 

Občina Logatec ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeli februarska priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju kulture. Letos tega ne bo storila na slovesnosti,  ampak na sprejemu pri županu, ki bo potekal v ožjem krogu.

Berto Menard se bo za življenjsko delo na področju kulture zahvalil Alojziju Mačku, za izjemne dosežke pa bo čestital Romanu Trevnu. Alojzij Maček že 70 let bogati  pevsko kulturo na Logaškem, Roman Treven pa bo priznanje prejel za dosežke na področju literature ter ohranjanje kulturne dediščine na Hotenjskem. Poslušaj. 

Foto: Tomaž Plut 

Uradno polno ime današnjega praznika je  Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Praznovali so ga že med drugo svetovno vojno, v obliki, kot jo poznamo danes, pa prvič leta 1945. Slovenski kulturni praznik praznujemo na obletnico smrti  Franceta Prešerna

. Med Prešernovimi deli so tudi literarno-satirični epigrami, enega si je prislužil tudi Notranjec Jurij Kosmač. Knjižničar, urednik, pesnik in prevajalec Jurij Kosmač iz Dan v Loški dolini je po  končani šoli v Starem trgu je odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo oziroma licej in bil zadnji dve leti Prešernov sošolec. Zaposlen je bil v Licejski knjižici, današnjem NUK-u. Leta 1838 sta skupaj z Miho Kastelicem dokončala popisovanje Starega matičnega kataloga, delo, ki ga je leta 1832 začel Matija Čop.
 V letih od 1830 do 1834 je sodeloval pri Kranjski Čbelici s pesmimi o letnih časih.  In nekdanji sošolec France Prešeren ga je špiknil:

Kdor govoriti kaj ne vé,
On vreme hval’ al toži,
Kdor pevcov péti kaj ne vé,
Od letnih časov kroži.

Od leta 1947 ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujejo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. S Prešernovo nagrado sta za življenjsko delo letos nagrajena pesnik Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Med prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa je tudi režiser Tomi Janežič s Kruščega v Občini Cerknica. Po desetletju dela v tujini je doma ustvaril predstavi  Še ni naslova  in Sedem vprašanj o sreči  ter zanju prejel nagrado Prešernovega sklada. Predstavi okvire presegata tudi z dolžino, trajata več ur. Za glasilo Slivniški pogledi je nagrajenec povedal: »Mogoče je to res nenavadno. A izkazalo se je – tudi pri nekaterih drugih predstavah, ki sem jih režiral in so bile daljše od običajnih – da so za občinstvo tudi izredno pomembne.« 

Tomi Janežič je trenutno na Norveškem, kjer pripravlja predstavo za tamkajšnje narodno gledališče v Oslu. Po vrnitvi na Notranjsko bo na njegovem domu spet živahno v mednarodno uveljavljenem Studiu za raziskavo umetnosti igre oziroma Ustvarjalnem centru Krušče.

Foto: Katja Legin spletna stran ZDUS 

Dr. Anja Bajda je vodenje kulturnega doma v Cerknici prevzela leta 2016. Osnovnošolska ljubezen do plesa in spodbuda, ki jo je na področju besedne ustvarjalnosti dobila v gimnaziji, sta jo pripeljali v gledališče. Še posebej veliko vlogo pri izbiri poklicne poti je imelo tržaško.  Spogledovala se je s študijem režije in igre, a se na koncu odločila za dramaturgijo. 

Kot pravi, je njena služba v Cerknici zelo dinamična in ustvarjalna. Najbolj osebno ustvarjalno svobodo pa išče v prostem času. Preden je prišla na Notranjsko je namreč kot dramaturginja, režiserka, gledališka kritičarka in scenaristka sodelovala v mnogih kreativnih projektih. Celo domač oljčnik, saj izhaja iz znane oljkarske družine, je spremenila v gledališki prostor … Poslušaj. 

Foto: arhiv Radia 94 

Obdobje karantene je tudi čas, ki ga marsikdo rad izkorišča v gozdu in v naravi, kjer je varno in mirno. Vseeno pa je treba biti previden, saj se človek med raziskovanjem novih poti in območij lahko kaj hitro izgubi. K sreči obstaja nekaj preprostih trikov, s katerimi si lahko pomagate, če s seboj nimate telefona ali če ni signala.

Dobro je denimo imeti kakšen nož ali orodje, poskrbeti je treba za vir ognja, izdelate pa si lahko tudi vrv in s smrekovimi vejami na hitro postavite zasilni bivak. Na neznanih lokacijah si je dobro označevati pot za lažjo orientacijo. Pred mikrofon smo povabili izkušenega inštruktorja preživetja v naravi, Larisa Žurgo, ki nam je zaupal nekaj temeljnih informacij o tem, kako ravnati, če se izgubimo. Poslušaj.