Aleš Pičulin iz Kranja v sklopu svojega dela zelo veliko časa preživi na Notranjskem, zato so ga gozdarji in lovci praktično vzeli za svojega. Dela v projektni skupini LIFE Lynx, katere vodilni partner je Zavod za gozdove. Namen projekta je rešiti risa v Dinaridih in JV Alpah pred izumrtjem, obstoječi populaciji pa dodajajo nove osebke iz Romunije in Slovaške. Na območju Notranjske so izpustili dva risa v lovišču s posebnim namenom Jelen. Risa Katalin in Maks sta dodobra raziskala teren.

Prisotnost velike mačke je v naših gozdovih pomembna, saj pomaga pri vzdrževanju zdrave populacije parkljarjev in usmerja evolucijo plenskih vrst, kot je srnjad. V skupini LIFE Lynx sicer izvajajo monitoring oz. spremljajo risa na različne načine in tako vrednotijo podatke o razširjenosti vrste, številčnosti osebkov, smrtnosti in rodnosti, genetski pestrosti in zdravju. Pri monitoringu so nadvse uporabne prav avtomatske kamere oz. foto-pasti. Več v prispevku.

Cerkničan Bor Šparemblek zaključuje študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Še do 7. novembra svoja dela javnosti predstavlja na četrti samostojni likovni razstavi v Galeriji Exarte na Židovski 5 v Ljubljani. Razstavo je naslovil Let There Be Light, Bodi svetloba!

Pogled na razstavljene slike jasno pokaže, kdaj so nastale in kod svetloba prihaja – z ekranov. Borova razstava je nastala v času zaprtja družbe. Sam pravi, da se realnosti pri svojem ustvarjanju ne more izogniti. Čeprav tokrat ni bilo odprtja razstave, ki umetnikom predstavlja zaključni del ustvarjalnega procesa in ga usmeri v nov cikel ustvarjanja, je mladi Cerkničan že osredotočen na nove projekte. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Bora Šparembleka 

Misel, da ozaveščeno potrošništvo koristi ljudem in okolju, je tudi med mladimi vse bolj prisotna  Tri  študentke iz Logatca so tako ustvarile projekt, ki občane spodbuja k izmenjevanju kosov oblačil, knjig in drugih predmetov.

Ob tem prirejajo delavnice, na katerih spoznavajo učinkovitosti reciklaže in  napotke o trajnostnemu načinu življenja. Logaško izmenjevalnico nam bo je predstavila Lina Ljubojević. Poslušaj. 

Konec oktobra so v Novi vasi na Blokah pri osnovni šoli otvorili učni čebelnjak, namenjen novim generacijam čebelarjev. Po besedah župana Jožeta Dolesa se bodo s čebelarstvom tako seznanjali mladi čebelarji, predstavlja pa tudi obogatitev kulturne dediščine na Blokah in interpretacijsko točko za obiskovalce in turiste.

Slavnostni govornik je bil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. V okviru projekta S čebelami do znanja so sicer postavili tudi čebelnjaka v Cerknici in Loški dolini, vse s pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Lasovega projekta. Bloški učni čebelnjak je največji, zasnoval ga je predsednik Čebelarskega društva Bloke Rajko Anzeljc. Poleg čebelnjaka so zasajene tudi medovite rastline. Več v prispevku.

Noč čarovnic, ki se je v zadnjih letih seveda z močno podporo potrošništva, uspešno ukoreninila pri nas, je anglosaksonskega izvora. Irski priseljenci so praznik uveljavili v ZDA in Kanadi kot praznik spomina na prednike. V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je v ZDA in tudi v Evropi ta praznik preoblikoval. Kot praznik hallloween je obarvan predvsem porabniško, razlaga etnologinja iz Notranjskega muzeja Postojna, muzejska svetnica Magda Peršič in dodaja, da ima kot noč čarovnic zelo neposrečen prevod v slovenščino.

Od prvotnega praznika ostal obhod našemljencev oziroma rajnih. Šemili so se, da bi odgnali zle duhove.  Podobna obredja poznamo povsod po svetu. Tudi na Slovenskem so že pred stoletji pred domove postavljali izdolbene buče ali repe in tako odganjali zle duhove prednikov in druge negativne sile.  Poslušaj. 

 Pehtra baba iz Roža na Koroškem leta 1967. 

Foto: Milan Kupper, Wikipedia