Na Občini Postojna pripravljajo pravno podlago za tiste posege v prostor, ki jih ne naslavlja veljavni Občinski prostorski načrt. Odlok o urejanju podobe naselij in krajine bo tako v določenih primerih gradnje enostavnih objektov, urejanja fasad, zasaditve in drugih posegih narekoval pridobitev dovoljenja oz. mnenja od občine oziroma katere druge pristojne institucije, pojasnjuje višja svetovalka na postojnski občini Ana Pantelin.

Kot razlaga Pantelinova, želijo z odlokom preprečiti posege, ki kvarijo podobo vasi, mest in pokrajine. Preden bo ta pomemben dokument doživel javno razgrnitev in nato sprejem na Občinskem svetu, pa bo po njeni oceni zahtevalo vsaj leto do leto in pol. Poslušaj. 

Med 18. in 19. oktobrom se bo v Sloveniji, tudi na več prizoriščih v naši regiji, odvijala vojaška vaja Zaščita, reševanje in vojaška mobilnost.

Gre za srednje veliko vajo, ki ne bo bistveno vplivala na življenje lokalnega prebivalstva, obljublja poveljnik Slovenske vojske, generalmajor Miha Škerbinc.

Nedavno upokojena Mojca Weber je Unčanka, ki je dejavna na številnih področjih kulturnega, umetniškega in humanitarnega dela. Prepeva v vokalni skupini Cluster in v Mešanem pevskem zboru Kulturnega društva Rak Rakek, je članica likovne in mozaične sekcije. Udejstvuje se na likovnem, oblikovalskem, glasbenem in tudi literarnem področju ter tvorno vzpodbuja člane z dobrimi zamislimi in samoinicativnim pristopom.

Njeni projekti odmevajo v domačem okolju in širše, skrbi tudi za prepoznavnost kraja. Aktivna je na skupinskih razstavah, prejela je bronasto in srebrno Gallusovo priznanje za svoje pevsko udejstvovanje, dobro pa pozna tudi področje psihologije, saj je delala krajši čas kot športna psihologinja in svetovalna delavka. Napisala je tudi več scenarijev za prireditve. Je svetovna popotnica in s potopisnimi predavanji vsakokrat navduši. Več v prispevku.                                              

Prav je, da osvetlimo področje, ki ga imamo vsi nekako pod radarjem, ne pogovarjamo se radi o tem. Govora bo   o zavrženi hrani.

V prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje pa potem živilska industrija, trgovci in na koncu mi potrošniki, skratka od začetka do konca, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. To je grozljiv podatek. 

No, poleg te ogromne količine pa so težava tudi toplogredni plini, ki nastajajo prek te celotne verige in potem še naprej na odlagališčih. Ta zavržena hrana je sporna iz več vidikov, sega mnogo globje kot pa se nam na prvi pogled zdi. 

Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika (vsak osmi prebivalec je namreč lačen), ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov torej zemlja, voda, energija. Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe  pesticidov + herbicidov + fungicidov in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo, pa tudi nekaj denarja.  .

V pripravi je KUHINJSKI DNEVNIK ODPADNE HRANE, gre za merjenje količin v gospodinjstvih. Sodeluje lahko vsako gospodinjstvo, ne glede na število članov. Kar je potrebno storiiti je, en teden tehtati hrano, ki jo vržete stran. Prijavite se lahko tukaj.

Krkine nagrade so edinstvena zakladnica znanja, ki jo vsako leto obogatijo nove raziskovalne naloge.Te pričajo o predanosti odkrivanju novega, raziskovanju neznanega in ustvarjalni energiji mladih. Sporočajo tudi, da je pot napredka tlakovana z znanjem, delom in vztrajnostjo.

Letos sta Krkino nagrado prejeli mladi a perspektivni raziskovalki Doroteja Vidmar Gajšek in Nika Kontelj iz Šolskega centra Postojna za nalogo z naslovom Onesnaženost reke Pivke in njenih pritokov.

Ljudi želita spodbuditi k razmisleku o njihovem vplivu na okolje in jih opomniti, da živijo na dragocenem in občutljivem območju. Osredotočili sta se na današnje stanje vodotoka, raziskovali različne faktorje onesnaženja, primerjali različne dele toka in opaženo stanje povezovali z dejavniki, ki bi nanje lahko vplivali.

Pričakovali sta, da bodo dejavniki onesnaženja, kot so bližina naselij in industrijskih con, negativno vplivali na čistočo vode. Nekoliko sta raziskali tudi vpliv onesnaženja na rečne in obrečne organizme, ki so značilni za kraški svet.

Ugotovili sta, da je onesnaženost vodotoka občutno večja ob kmetijskih površinah. Zaradi obilnega gnojenja se felikalije živalskega izvora izpirajo v vodotok, še posebej v času obilnega deževja.

Opazen je tudi vpliv čistilne naprave Pivka. Velik problem so številna divja odlagališča in splošno stanje vodotoka.