Na Blokah deluje aktiv kmečkih žena z imenom Zarja pod okriljem Turističnega društva Bloke. Sestavljajo ga gospodinje, žene in dekleta z Blok, ki znajo poskrbeti za kulinarične dobrote na raznih dogodkih in sodelujejo na prireditvah. V kratkem naj bi jih obiskal tudi ilirskobistriški kuhar, s katerim bodo poskrbele za nove kulinarične ideje.

Zaradi ostrih življenjskih pogojev in vremenskih pogojev je bilo hrane na Blokah bolj malo, zato so se prebivalci morali znajti. Ko se je pozimi zaklalo prašička, je bilo treba varčevati z mesom. V medvojnem in povojnem času je bila kriza velika, vseeno pa so znale gospodinje poskrbeti za dober okus jedi. Najbolj sta uspevala krompir in koleraba, sicer pa so v starih časih veliko jedi gospodinje pripravile tudi iz ajde. Društvo sestavlja okrog 20 članic. Več o bloški prehrani med prazniki in aktivu Zarja nam je povedal vodja Turistično informacijskega centra Bloke, Matej Pakiž. Poslušaj.

Foto: rodnagruda.si

Turizem je dejavnost, ki jo je epidemija zaustavila in jo močno prizadela. Po več kot letu dni zastoja se tudi turistični ponudniki poskušajo znajti in kolikor je le mogoče obuditi nekdaj cvetočo panogo. To je precej težko, pa vendarle obstajajo društva in posamezniki, ki se trudijo in v dani situaciji iščejo rešitve, med njim je tudi Turistično društvo Logatec.

Mlado društvo je  po dolgih letih mirovanja leta 2017 ponovno začelo delovati. Lansko leto ga je presenetila epidemija in zopet porušila nekaj njegovih načrtov. V ospredje so prišle aktivnosti v naravi in temu so, kot je dejal predsednik društva Bogdan Lipovšek, sledili tudi v Turističnem društvu Logatec. Poslušaj. 

Foto: TD Logatec 

Akademskega glasbenika Mitjo Dragoliča v domači Cerknici najbolj poznajo kot dirigenta Godbe Cerknica, v Grosuplju pa kot profesorja na tamkajšnji glasbeni šoli. Klarinetisti, tako godbeniki kot učenci, in njegovi poklicni kolegi, pa se od februarja z njim srečujejo tudi kot z avtorjem zbirke, ki pomaga pri učenju in poučevanju klarineta. Zasnoval jo je na podlagi lastnih pedagoških izkušenj.

Publikacije Lestvice drugače 1, 2, 3 in  publikacijo z naslovom Zbirka vaj, ki vključuje tonske in tehnične vaje, zaokrožuje peti del zbirke, ki je pred izidom. Da  so izdaje prijazne tudi na pogled, je poskrbel vizualni umetnik Martin Petrič. Zbirka je sicer prvenstveno namenjena glasbenim šolam. Prav pa bo prišla tudi ljubiteljskim glasbenikom, ki so formalno izobraževanje že zaključili. Poslušaj. 

Foto: arhiv Mitje Dragoliča 

Na današnjo nedeljo po prvi spomladanski luni obeležujemo veliko noč. Pravimo ji tudi Vuzem in označuje najpomembnejši krščanski praznik. Zgodovinsko gledano gre za obdobje, ki so Izraelci obeležili spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Z njim kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, zato je to čas upanja in veselja. V tem času so pomembni tudi drugi dnevi, kot je veliki četrtek, ko delamo pirhe, veliki petek, ko velja strogi post, in velika sobota, dan kuhanja in pripravljanja jedi. Velikonočni ponedeljek pa je dela prost dan in pirhi bolj pridejo na svoj račun.

Vsak dan med prazniki ima svojo vlogo. Velika noč je največji dan po 40 dneh posta. Na 50. dan po veliki noči pa nastopijo binkošti, ki označujejo prihod svetega Duha. Nekaj o veliki noči nam je povedal tudi župnik župnije Dolnji Logatec, Janez Kompare, ki je izpostavil, da ne moremo praznovati z zamerami in da v trpljenju najdemo tudi upanje. Poslušaj.

Foto: wikipedia

Bloke ne slovijo le kot ena hladnejših pokrajin na Slovenskem, zanimive so tudi – če ne predvsem – zaradi svojih prebivalcev. Lepe spomine imajo tudi tisti, ki so večino otroštva in mladosti preživeli v hribih in gozdovih Bloške planote. Eden od teh je čarodej, organist, čebelar, glasbenik in nekdaj tudi zborovodja otroškega pevskega zbora ter poznavalec bloške zgodovine in stare mlekarne, Janez Marolt. Čeprav sedaj živi v Velikih Laščah, se redno vrača v domači kraj. Je tudi član mednarodnega kluba čarodejev. Večkrat nastopa po vrtcih, šolah, sejmih in oratorijih, s svojimi čarovniškimi triki in glasbo pa navdušuje tako otroke kot odrasle.

Dobro se spominja svoje prve predstave, vedno pa ga je navduševal tudi cerkveni nauk, ker je neposredno povezan z igranjem orgel, ki jih še vedno igra tudi na Blokah. Je tudi glasbenik, včasih je prepeval v mešanem pevskem zboru. V rodni kraj se redno vrača, saj obišče svoje sorodnike in prijatelje,  po Blokah pa rad kolesari in gozdari. Ukvarja se tudi z naravnim čebelarstvom. Več v prispevku.