Do  22. aprila je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani epidemiološki službi prijavil 63 laboratorijsko potrjenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), po domače mišje mrzlice.

Oboleli bolniki prihajajo iz že znanih žarišč,  osem primerov je tudi iz primorsko-notranjske regije, največ iz Občine Cerknica. Previdno ob opravilih, in ne pozabimo na higieno tam,  kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic ali delu v naravi. Če čistimo dlje časa zaprte prostore, uporabimo rokavice, si zaščitimo obraz, temeljito prezračimo prostor, površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, pa razkužimo. Če bomo imeli srečo s sončnimi urami, si bomo že ta konec tedna lahko privoščili piknik v naravi. Zaščitimo hrano, ne poležujmo na tleh, umivajmo si roke in ne pijmo iz izvirov. Poslušaj. 

Prikaz: NIJZ 

V okviru projekta Pokrivala na Notranjskem Društvo Dolomitne lutke izvaja zanimivo raziskavo o klobučarski obrti na Notranjskem, ki je bila v ospredju do 19. stoletja. O klobučarstvu v Loški dolini je pisal tudi Janez Kebe, Slovenski etnografski muzej pa hrani celo nekaj objavljenih fotografij iz Loža, ki so povezane s klobučarstvom. Projekt sicer poteka v okviru LAS Notranjska, vanj pa je vključenih več projektnih partnerjev. Praktični del projekta se začne junija, zdaj poteka zbiranje podatkov in raziskovanje.

Vseeno pa na Notranjskem ni takšne tradicije klobučarstva, kakršna je pri izdelavi polhovk, zato so vse informacije o zgodovini in postopkih izdelave klobukov še kako dobrodošle. Klobuki so bili večinoma iz volnene polsti, včasih pa tudi iz goveje ali zajčje dlake. Polhovke so nosile tudi ženske in otroci, saj niso bile samo pražnje pokrivalo. Več o tradiciji klobučarstva na Notranjskem nam je povedal ustanovitelj in predsednik Društva Dolomitne lutke, Matej Kržič. Poslušaj.

Najpogostejši vzrok gorskih nesreč je zdrs in nato padec, kar velja tako pozimi kot poleti. Do zdrsa največkrat pride pri sestopih, ko so ljudje že nekoliko utrujeni ali pa jim popusti koncentracija, vse več nesrečam pa botruje tudi želja po čim boljših fotografijah in selfijih. Pred kratkim smo bili priča zdrsu zaradi selfija tudi na Nanosu, kjer se je pohodnica pomikala ritensko in padla s pečine. Hudo ponesrečeno in brez zavesti so s helikopterjem prepeljali v šempetersko bolnišnico, a je zaradi hudih poškodb kasneje umrla. Naš sogovornik je tokrat Jani Bele z Gorsko reševalne zveze Slovenije.  Poudaril je, da se med samim fotografiranjem ne smemo spozabiti, vedno moramo imeti v mislih, kje smo in kam stopamo, nikakor pa se v gorah ne pomikajmo ritensko. 

Še vedno velja, da se odpravimo v gore primerno obuti, predvsem Nanos je tak, kjer imajo največ intervencij zvitih in zlomljenih gležnjev zaradi prenizke obutve. Precej je tudi intervencij zaradi onemoglosti, kajti vse poti na Nanos vodijo po južni strani, kjer zaradi pomankanja sence in dehidracije hitro nastopita slabost in vrtoglavica, zato naj ne bo odveč nasvet, da se na Nanos odpravimo čim bolj zgodaj, v jutranjem hladu. Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera PIVKA.KRAS.PRESIHA. Projekt je vreden tri milijone evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval okoli 2,4 milijona

 Projektne aktivnosti bodo omogočile izboljšanje stanja velikega števila rastlinskih in živalskih vrst, kljub temu pa bodo ljubitelji narave še več let lahko območje Pivških presihajočih jezer obiskovali na način trajnostnega turizma, so v petek sporočili iz službe vlade.

Projekt je prednostno usmerjen v izboljšanje stanja presihajočih jezer in vzhodnih submediteranskih suhih travišč ter šestih kvalifikacijskih vrst znotraj Nature 2000. To sta metulja  strašničin mravljiščar in travniški postavnež, ptici  hribski škrjanec, pisana penica, dvoživka veliki pupek in  netopir mali podkovnjak. Posredno bo projekt pozitivno vplival tudi na ostale vrste in habitatne tipe, vezane na kulturno krajino.

Občina Pivka, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Zavod RS za varstvo narave in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica nameravajo med drugim s projektom ozaveščati domačine o pomembnosti in vrednotah njihove dediščine in krepiti lokalno identiteto.

Foto: krajinski park 

Ministrstvo za obrambo RS  bo sofinanciralo obnovo 7-kilometrskega odseka ceste med Parjami in Jurščami. Računajo, da bo  nujno potrebna obnova končana v dveh letih. Ocenjena je na 600 tisočakov, ministrstvo bo zanjo prispevalo pol milijona. 

Pogodbo sta včeraj v Palčju podpisala minister za obrambo Matej Tonin in pivški župan Robert Smrdelj. Ocenila sta, da MORS in občina dobro sodelujeta, zadnji dogovor pa sta pozdravila tudi predsednika vaških skupnosti . Poslušaj. 

Foto: Občina Pivka