Včerajšnje tradicionalno srečanje mejnih policistov Slovenije in Hrvaške na Jelšanah bi lahko bilo zadnje, saj Hrvaška z novim letom vstopa v schengensko območje. Vendar so tako hrvaški kot slovenski mejni policisti zagotovili, da se bodo srečevali tudi v prihodnje, mogoče le na drugačen način.

Na trenutek, ko bo Hrvaška vstopila v schengenski prostor, se policisti obeh držav pripravljajo že dalj časa. Večina policistov bo v obeh državah prerazporejena v enote za izravnalne ukrepe, kjer bodo nadaljevali sedanje delo v notranjosti svojih držav.

“Večina se bo preselila na policijsko postajo za izravnalne ukrepe. Nekaj policistov se bo upokojilo, kar nekaj se jih bo preselilo v sosednjo Policijsko upravo Nova Gorica in Policijsko upravo Kranj. Nekateri policisti, ki so izrazili to željo, bodo pa prišli na naše splošne policijske postaje,” je v izjavi povedal direktor Policijske uprave (PU) Koper Igor Jadrič.

V PU Koper je bilo doslej na državni meji s Hrvaško zaposlenih okrog 150 policistov. Na hrvaški strani pa je v obeh županijah, Istrski in Primorsko-Goranski, zaposlenih okrog 190 policistov. Zaenkrat na meji še ostajajo tudi vsi objekti, ki jih bodo potrebovali ob morebitnih ponovnih mejnih kontrolah ali zaporah ob podobnih razmerah, kot so veljale med pandemijo, je pojasnil načelnik PU Istarska Alen Klabot. PU Koper je tudi zapisala, da se dviga zapornic se veselijo na obeh straneh meje. 

Foto: PU Koper 

Zavetišče za živali Ljubljana storitev javne službe oskrbe zapuščenih živali izvaja tudi za občine Postojna, Cerknica in Loška dolina. Kot je sporočilo, trenutno poka po šivih in ravno v  decembrskem času sprejme več psov, ki zbežijo zaradi poka petard in ostalih pirotehničnih izdelkov. Zato so se letos v zavetišču odločili, da namesto pokanja ljubiteljem živali raje ponudijo ognjemet, ki ne poka, pomaga pa. Poimenovali so ga Piromanček Shop.  

V kampanji  Piromanček se do konca leta lahko odločimo za različno visoke donacije: 10, 20 in 30 ali več evrov. Vsaka bo namenjena zaposlitvi trenerja psov kot pomoč pri socializaciji psov z vedenjskimi težavami v Zavetišču Ljubljana. Prav to je največkrat ovira pri uspešnem iskanju novega doma. 

 Veterinarka iz Zavetišča Ljubljana Tanja Ferenčak pa ob tem lastnike živali, sploh psov, poziva k previdnosti. Sprehajajmo jih, ko pokanja ni in naj bodo vedno na povodcih. Če kuža pobegne, čim prej pokličimo tudi zavetišče. Na zavetišče se obrnimo tudi, če psa najdemo. Veseli bodo, da ga, za ta čas, dokler ne pridejo, zadržimo. Če ga seveda lahko. Podobno velja za muce. Če jo najdemo, pokličemo v zavetišče in to pride ponjo v najkrajšem možnem času.  

Praznično obdobje je za nekatere najlepši čas v letu, za druge pa so to najbolj naporni, tudi osamljeni dnevi. Kakšno naj bo obdarovanje, če smo v finančni stiski? Prav je, da v teh dneh pomislimo tudi nase, kaj nas veseli, kaj si sami želimo.
Naša sogovornica je bila dr. Anica Gorjanc Vitez, specialistka psihiatrije, skupinska analitičarka in terapevtka vedenjsko-kognitivne terapije. Poudarja, da moramo sami poskrbeti zase. Predstavljajte si daljinec za upravljanje sebe. Zakaj bi takšen daljinec predali drugim v roke?

Nives Mikulin je nekdanja sodelavka Radia 94, letos je na jubilejnem Linhartovem srečanju, festivalu ljubiteljskih gledaliških skupin v Postojni prejela posebno priznanje za izvedbo songa v avtorski reciklaži Feydeaujeve komedije Strasti, laži in maček v žaklju. Minuli konec tedna pa je prejela tudi Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču.
Nagrade podeljuje Sklad Staneta Severja, ki je bil ustanovljen v spomin na gledališkega in filmskega igralca. Ljubiteljski igralec boljše nagrade v Sloveniji ne more prejeti, je prepričana Nives Mikulin. Žirijo je prepričala z vlogo Matere v drami Pelikan Augusta Strindberga, ki jo je zgradila suvereno, pretanjeno in v dikciji natančno.

Občina Postojna je vodilni partner Interregovega projekta Waste Design, v okviru katerega je v Postojni vzpostavila tri sodobne ekološke otoke s podzemnimi zbiralniki. Na Titovi cesti pri pokopališču in na Volaričevi ulici že obratujeta, konec  januarja bo dala v uporabo še potopni otok pri Zelenem biseru.

Če bo občina uspešna na razpisu, tem trem sledita še dva. Zbiralniki so opremljeni tudi s tehnologijo spremljanja in javljanja polnosti. Cilj projekta je racionalizacija zbiranja trdnih komunalnih odpadkov, njihovo zmanjšanje z uporabo zelenih tehnologij, vse manj nerazvrščenih odpadkov, pa tudi posodobitev sistema ravnanja z odpadki. Uporabniki lahko oddajajo mešano odpadno embalažo v rumen zbiralnik, papir in karton ter papirnato in kartonsko embalažo v moder zbiralnik  in v zelen zbiralnik stekleno embalažo.Poslušaj.