Rotary klub Postojna – Cerknica organizira dobrodelno akcijo s prodajo slikarskih umetniških del. Z zbranimi finančnimi sredstvi se bo osnoval štipendijski sklad za pomoč pri izobraževanju mladih nadebudnih umetnikov. Avtorji umetniških del so slovenski, nabor slik je žanrsko zelo raznolik, slike pa so narejene v različnih slikarskih tehnikah.

Za ožji izbor posebej izbranih del poteka do petka zbiranje ponudb za nakup, prav v petek ob 18h pa bo v Zavodu Ars Viva potekala še dražba s prireditvijo, na kateri bodo nastopili odlični glasbeniki, tudi Jure Počkaj, Kr’snice in drugi. Na prireditvi bodo predstavili tudi projekt steklenke. Več nam je zaupala predsednica Rotary kluba Postojna – Cerknica, Karmen Pahor.

Današnja gostja v oddaji VIP je slovenska judoistka, olimpijska podprvakinja Tina Trstenjak, ki je na nedavnih olimpijskih igrah v Tokiu osvojila srebrno medaljo. Okitila se je že s številnimi medaljami na velikih tekmovanjih v judu, bila je tudi že svetovna prvakinja, leta 2016 pa je postala celo evropska prvakinja, takrat je osvojila tudi zlato olimpijsko medaljo v Riu na Poletnih olimpijskih igrah.

Je jutranji človek, saj s treningi začenja že ob 6h zjutraj. Že kot otrok je imela rada vse vrste športa, starša pa sta jo vedno spodbujala. Kalorij ne šteje, rada posluša glasbo in nima težav z notranjo motivacijo. Njena močna stran je hitrost v borbah. Poslušaj.

Foto: olympic.si

Avtohtono vrsto potočnega raka primorskega koščaka oz. koščenca je iz porečja reke Reke v drugi polovici 20. stoletja skoraj iztrebila bolezen račja kuga. Ohranil se je le še v zelo izoliranih in manjših pritokih. Da bi koščenca v Reki in pritokih ohranili, so v Parku Škocjanske jame v okviru projekta Engreen začeli s popisovanjem rakov in preverjanjem prisotnosti račje kuge.

Vse, ki bi našli poginulega potočnega raka v naravi, prosijo, naj jih o najdbi obvestijo po elektronski pošti renata.rozman@psj.gov.si ali po telefonu 05-7082126. Kadavre rakov bodo predali Veterinarski fakulteti, ki bo opravila analize, s katerimi bodo ugotavljali prisotnost račje kuge. Ob tem Rozmanova poudarja, da vsak najden mrtvi rak še ni nujno poginil zaradi okužbe z račjo kugo.Poleg tega izvajajo tudi popise vrst. Poleg popisa koščenca, ki ga izvajajo v Parku, Univerza na Primorskem popisuje še dvoživke v kalih in metulje na kraških travnikih. Projekt, ki se bo zaključil konec marca prihodnje leto, je težak slabih 800.000 evrov.

Katja Kirn Vodopivec, Primorske novice

 Foto: Ribiška družina Ilirska Bistrica 

Knjiga Speča lepotica je tik pred izidom. Reneja Klanšek v njej opisuje kraje in ljudi na Pivškem nekoč in danes. Da gre za obsežno in poglobljeno delo, govori že dejstvo, da bo imela okoli 500 strani, v njej bo 712 enot slikovnega gradiva, poglobljeno raziskovanje pa bo omogočal tudi obsežen seznam virov in literature. Avtorica je delo razdelila na štiri poglavja, posebno poglavje, kar prvo, si je prislužila cerkev sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici, ki je knjigi dala tudi ime.

Poglavje ne prinaša le podatkov o cerkvi, pač pa tudi pripovedovanja o kresovanju, koledovanju, nastanku zvonov …  Avtorica v drugem delu knjige z naslovom Vas skozi čas opisuje Staro Sušico,  v tretjem poglavju najdemo veliko splošne zgodovine, ki preide v lokalno, v zadnjem delu knjige nas Reneja Klanšek seznani z vsemi vasmi v občini Pivka. Poslušaj. 

Foto: arhiv Reneje Klanšek 

Občina Cerknica je že lani podprla začetni proces digitalizacije arhiva ljudskih pesmi Notranjske, ki ga izvaja Glasbenonarodopisni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v sodelovanju z zbirateljico, domačinko Ljobo Jenče, samozaposleno v kulturi na področju glasbe in ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Prepis hrani domoznanski oddelek Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Župani občin Cerknica, Bloke in Loška dolina bodo z Ljobo Jenče, s predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar danes v cerkvi v Zelšah podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske.

Ljoba Jenče je zbiranje na terenu začela v letih 1987/1988. Vseh informatorjev se dobro spominja. “V vsaki pesmi, ki jo pojem, slišim tistega, ki mi jo je predal. To je neizbrisljiv spomin, ki je predragocen,” razlaga zbirateljica in interpretka ljudske pesmi. Želi si, da Kravanjeva hiša v Cerknici čim prej zaživi kot muzej, v katerem bi bila obiskovalcem na voljo fonoteka, in da gradivo doživi objavo na sodobnih nosilcih zvoka, lahko tudi na spletu. Ljudska pesem so nezamenljivi, edinstveni glasovi ljudi in Notranjska bo tako imela lep dokument za sedanji in prihodnji čas, poudarja Ljoba Jenče in dodaja: “Brez teh glasov je, kot da nas ni bilo.” Poslušaj.