Premska pesnica Danica Pardo v svojih pesmih in zgodbah na eni strani razkriva svoje, pogosto boleče osebne izkušnje, na drugi pa s kančkom bridkosti opeva  ljubljeno brkinsko pokrajino. Pred kratkim je izdala svojo šesto knjigo z naslovom Ne bom te več iskala, mladost. Z njo želi, kot je zapisala, zaključiti in izbrisati vse, kar ji še danes leži na srcu. Po majski predstavitvi na Gradu Prem je zdaj na vrsti še predstavitev knjige v pivškem Krpanovem domu.

Na dogodku, ki ga to sredo pripravlja Pevska skupina Studenec, bo mogoče slišati tudi avtoričine pesmi, saj so mnoge med njimi uglasbljene. Na to je pesnica, kljub težkim življenjskim izkušnjam dobrovoljna in otroško igriva, še posebej ponosna. Poslušaj. >>>

V 109. letu je umrl Boris Pahor. Pisatelj, rojen 26. avgusta 1913 v Trstu, sodi med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike. Prejel je pomembna domača in tuja priznanja: Prešernovo nagrado (1992); častni zlati znak svobode Republike Slovenije (2008); najvišje francosko državno odlikovanje red viteza Legije časti (2007); odlikovanje predsednika republike Avstrije veliki častni križ za znanost in umetnost (2009); mednarodno nagrado za književnost Viareggio Versilia; nagrado Napoli za tuje literature (2008); razglasitev Nekropole za italijansko knjigo leta (2008); večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado.

 Izkušnje iz taborišč so zapustile vidne sledove v njegovi prozi, najbolj pa v pričevanjskem romanu Nekropola (1967), mednarodno prepoznavnost je dosegel po letu 1990, ko je bila Nekropola prevedena v francoščino. Vse življenje je tudi opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam.

 Boris Pahor je bil šest let dopisni član SAZU, od leta 2009 pa je njen redni član.

 Kot zadnja priča požiga Narodnega doma v Trst  je dočakal  njegovo vrnitev slovenski narodni manjšini v Italiji, ob obletnici sta mu predsednika obeh držav, Slovenije in Italije izročila najvišji državni odlikovanji.

Boris Pahor je bil od leta 2011  tudi častni občan Občine Pivka, saj je iz Mrzleka pri Mali Pristavi izvrirala njegova mama. Dokler je lahko, je Pivško obiskoval z veseljem.

Boris Pahor leta 2011, ko je na slovesnosti ob občinskem prazniku postal častni občan Občine Pivka. 

Foto: Občina Pivka 

Izredna profesorica na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pobudnica, soustanoviteljica in prva predsednica Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo, vodja več projektov, glasbenica, žena in mama trem otrokom, Nataša Vampelj Suhadolnik, uspešno krmari med vsemi izzivi in obveznostmi. Je iz Nadleska, nekaj časa je živela tudi na Kitajskem, sedaj pa že več let v Šmarati, manjši vasi v Loški dolini.

Že kot študentka je odšla na Tajvan na študij jezika, potem pa se je bolj specializirala za kitajsko umetnostno zgodovino, iz česar je tudi doktorirala. Sodelovala je tudi pri nastanku različnih knjig in monografij, aktivno pa je vpeta tudi v sodelovanje z muzeji in zbiranjem vzhodno azijske dediščine.
Več v prispevku.
                                                              

Desetim šestošolcem OŠ Prestranek je na letošnjem projektu “Turizmu pomaga lastna glava”, pod mentorstvom Anite Čelhar, Mojce Kristan in Polone Požar, uspelo. Letošnja tema je bila Voda in zdravilni turizem. Na šoli so se odločili, da bodo s šestošolci v okviru naloge pripravili krožno kolesarsko pot, ki vodi od Tišlerjevega mlina v Žejah do Modrijanovega mlina pri Postojnski jami. Kolesarska pot je organizirana na način lova na zaklad, ki so ga poimenovali Lov na izgubljeni mlin.

Več o projektu, željah in ciljih glede samega uspeha so nam povedale Sara, Lara in Ivana. Seveda pa je nekaj o projektu povedala tudi ena od treh mentoric, Anita Čelhar. 

Duševne motnje so veliko pogostejše, kot si mislimo, depresija pa je med njimi najpogostejša. Gre za motnjo čustvovanja in razpoloženja, kjer posameznik čuti notranjo praznino, potrtost in tesnobo, simptomi pa na biološki ravni zajemajo izgubo volje in utrujenost. Depresija nikakor ni znamenje šibkosti in je večkrat posledica travm iz otroštva.

Več o svoji izkušnji z depresijo nam je povedala Katarina Mele iz Cerknice, ki je napisala tudi knjigo Depresija – beg iz teme. Odraščala je v nefunkcionalni družini, kjer sta bila prisotna alkoholizem in nasilje. Jemlje različna zdravila, pravi, da so ji pomagala kljub nekaterim stranskim učinkom. V veliko oporo ji je tudi družina. Izpostavlja, da je treba o tem govoriti in ozaveščati ljudi, saj marsikdo še vedno zmotno misli, da bolezen ne obstaja, če ni vidna navzven. Več v prispevku.

Fotografije: FB profil Katarine Mele