Avtocestni odseki so državi so obremenjeni različno. S potniškimi vozili je bil lani najbolj obremenjen odsek med Vrhniko in Brezovico, kjer jih je števec naštel 19 milijonov, v celoti pa je števec tam pokazal 25 milijonov vozil. S tovornim prometom je bil najbolj obremenjen odsek pri Ravbarkomandi, na avtocestnem odseku med Koprom in Postojno so našteli 6,1 milijona vozil, so sporočili s statističnega urada. Najvišje dnevno povprečje je sicer zaznal števec Drenov Grič v avgustu z 71.000 vozili, najnižje pa števec Gruškovje v marcu s 4000 vozili. Najvišje povprečje tovornih vozilih na dan je naštel števec Ravbarkomanda v juniju z 20.000 vozili.

Na prometne tokove imajo velik vpliv prazniki, so dodali na statističnem uradu. S potniškim prometom so najbolj obremenjeni avtocestni odseki v avgustu na praznik Marijinega vnebovzetja, ko je v Sloveniji in sosednjih državah dela prost dan. Na ta dan je lani največ potniških vozil naštel števec Drenov Grič (75.000 vozil). To je bilo pet odstotkov več od povprečja za ta odsek v tem mesecu.

Najmanj vozil je na omenjeni praznik naštel števec Zamarkova (9000) na avtocestnem odseku od Maribora proti Murski Soboti. V primerjavi z dnevnim povprečjem, ki je avgusta lani pri tem števcu znašalo 12.000 vozil, je bilo na ta praznik za četrtino manj prometa.

Po obremenitvi sledi praznik vnebohod, ki ga praznujemo 40 dni po veliki noči. Najmanj potniškega prometa je med novoletnimi prazniki, so dodali.

Foto: DARS 

Lokalni knjižničarji in knjižničarke zaključujejo s poletnimi knjižnimi predlogi. Ko se avgust počasi izteka, nam bo še en zanimiv naslov predstavila Vesna Telič Kovač iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica.
Izbrala je še čisto svež avtobiografski intervju s 75 sopotnicami in sopotniki. Takšen je namreč podnaslov knjige Hiša sozvočja s katero se predstavlja Ksenija Benedetti, dolgoletna šefinja Protokola Republike Slovenije.

Potovalno lekarno bi lahko označili kar za obvezno opremo, ko se odpravimo na potovanje, njeno vsebino pa prilagajamo glede na destinacijo. V osnovnem naboru zdravil so protibolečinska zdravila ter takšna, ki znižujejo povišano temperaturo.
Ob težavah z alergijami ali piki žuželk si pomagamo z antihistaminiki, prav pride tudi osnovni paket prve pomoči. Seveda pa v poletnih mesecih ne smemo pozabiti na pripravke za zaščito kože pred vplivi sončnih žarkov. Predvsem za najmlajše pa moramo imeti pripravljeno nekoliko drugačno potovalno lekarno. Kakšno? Prisluhnite posnetku!

Natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna, v katerem strokovna komisija Turistične zveze Slovenije ocenjuje, kako urejena so slovenska mesta in kraji, je v polnem teku. Strokovna komisija TZS bo do sredine septembra ocenjevala na terenu, v tem času pa lahko tudi vi oddate svoj glas za tiste slovenske kraje, ki so vam najbolj pri srcu, poziva Zveza. To lahko storite na spletnem glasovanju, enkrat dnevno do vključno 8. septembra.

Tista mesta, kraji, tematska poti …  ki bodo prejeli največ vaših glasov, bodo prejeli posebno priznanje za NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši kraj  po izboru ljudstva.  Kategorij je 12, v kar šestih najdemo tudi kraje, poti ali objekte iz primorsko-notranjske regije. V kategoriji srednje velikih mest se lahko odločimo za Postojno, med izletniškimi kraji pa za Planino. Svojo kategorijo imajo vse bolj priljubljeni t. i. glampingi in za najboljšega konkurira tudi Glamping Lake Bloke. V  igri za najlepše in najgostoljubnejše mladinsko prenočišče sta tudi Eagle´s Nest Hostel Postojna in Youth Hostel Ars Viva. Med tematskimi potmi se lahko odločimo tudi za Dinamično Pivko ali Erazmovo kolesarsko pot in med izletniškimi točkami glas oddamo Centru za obiskovalce Cerkniško jezero.

Kot še sporoča Turistična zveza, je urejeno in gostoljubno okolje pogoj za uspešen razvoj turizma. Projekt želi  spodbujati in ozaveščati ljudi, da urejajo svoje bivalno, krajevno, podjetniško in društveno okolje ter prispevati  k urejenosti in prijetni celostni podobi Slovenije

Zaključna prireditev »Moja dežela – lepa in gostoljubna « s podelitvijo priznanj najboljšim bo novembra.

Foto: TZS 

Bločanka Zora Obreza dobro pozna Postojnsko in Pivško, saj je na občini Postojna službovala kar 13 let, večinoma v času županovanja pokojnega Josipa Bajca. Je podpredsednica UO Javnega sklada za kulturne dejavnosti, glasbenica, v okviru projekta Prostofer pa prostovoljno prevaža starejše. Njen ded je bil borštnar na posestvu Pajkovo, mati pa je bila matičarka z Ravnika. Dobro se spominja otroških dni, mladinskih klubov in družabnega življenja na Blokah že iz 70-let prejšnjega stoletja.

Zaključila je gradbeno tehnično šolo, ampak je s srcem in dušo predana kulturi, glasbi in humanitarnosti. Udejstvuje se tudi kot članica v več društvih, tudi v Rdečem Križu, poje v Mešanem pevskem zboru Kulturnega društva Bloke, pri Društvu upokojencev na Blokah pa vodi in usmerja tudi prostovoljke. Pravi, da imamo na Primorsko-notranjskem veliko dobrih prireditev in odmevnejših kulturnih projektov, vseeno pa jo skrbi podmladek, ki bi ga morali v tej smeri vzgajati že zelo zgodaj, če želimo ohraniti ta nivo kulture. Kritična je do odnosa, ki ga ima država do kulture. Več v prispevku.

Foto: Radio 94 in arhiv fotografij Zore Obreza