Novice

  • KO GASILCI ZAŽIGAJO

    Po 5-letnem premoru so se unški gasilci ponovno postavili pred fotografski objektiv in ustvarili vroč 13-listni koledar gasilcev zgoraj brez. Z zbranimi sredstvi od prodaje koledarja želijo zamenjati dotrajano, skoraj 40 let staro gasilsko avtocisterno. 

    Za zamenjavo vozila potrebujejo precej sredstev, zbrati pa jih morajo tudi s prostovoljnim delom v svojem prostem času. Pri nakupu vozila jim  bosta sicer finančno pomagali tudi Občina Cerknica in Gasilska zveza Cerknica. Podobnega projekta so se, kot rečeno, lotili že pred petimi leti, vendar je nabor gasilcev tokrat rahlo spremenjen. Koledar lahko naročite na spletni strani koledar.pgd-unec.si. Veseli bodo vsakega prispevka.

    Avtor:Tanja Ristič
    • September_2022
    • Oktober_2022
    • Julij_2022
  • GREGORJU SLAVCU EVROPSKA NAGRADA ZA MLADE KMETE

    Na Evropskem kongresu mladih kmetov, ki je  pod naslovom Mladi kmetje kot vzor odpornosti v hibridni obliki potekal iz Evropskega parlamenta v Bruslju, je slovenski inovativni mladi kmet Gregor Slavec v četrtek prejel evropsko nagrado za mlade kmete za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

    Ob prejetju nagrade je povedal: »Tako, kot sem nepričakovano prejel naziv Inovativni mladi kmet 2021 v Sloveniji, tako me je  ponovno presenetila evropska nagrada za mlade kmete. Neverjetno! Sam imam sicer od samega začetka mojega kmetovanja jasno zastavljene cilje, a tovrstnih nagrad in priznanj nisem imel med njimi; zato je tudi ta današnja EU nagrada zame povsem nepričakovana. Upam in si močno želim, Upam in si močno želim, da bo ta nagrada delček enega mojega cilja oz. spodbuda, da bi čim več mladih prevzelo kmetije in jih uspešno vodili; le pogumno! Iskrena hvala vsem, ki so mi pomagali spisati to zgodbo v Evropi, predvsem Zvezi slovenske podeželske mladine in evropskemu poslancu g. Francu Bogoviču!«

    Evropska nagrada za mlade kmete, ki se podarja na kongresu, izpostavlja in nagrajuje mlade kmete za trajnostne in inovativne rešitve ter prakse, ki odgovarjajo na izzive, s katerimi se sooča kmetijski sektor. To so menjava generacij, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehranska varnost, tehnološki napredek in razvoj podeželja. Nagrada je bila uvedena leta 2012, da bi bolje prepoznali osrednjo vlogo, ki jo imajo mladi kmetje na podeželju, in priznali inovativne pristope, ki jih uporabljajo pri svoji kmetijski dejavnosti. Podeljuje se za tri področja: najboljši digitalni projekt, najbolj odporen projekt in najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.
    Na kongresu je sicer sodelovalo več kot 400 udeležencev iz vse Evrope, poleg mladih kmetov tudi  oblikovalci politik ter predstavniki krovnih evropskih in državnih kmetijskih stanovskih organizacij ter predstavniki evropskih institucij, so zapisali v  pisarni slovenskega evropskega poslanca Franca Bogoviča. Slovenijo so poleg Gregorja Slavca na kongresu predstavljali še predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine kot nosilci slovenskega izbora inovativnega mladega kmeta ter Bogovič kot slovenski ambasador kongresa.

  • PRVA BOŽIČNICA BO Z NINO

    Baritonist Jure Počkaj tudi letos skrbi za pravo božično vzdušje. Nedeljske popoldneve bo v sodelovanju z Rotary klubom Postojna – Cerknica in številnimi pokrovitelji  popestril v družbi znanih glasbenih gostov. Prva Božičnica bo že to nedeljo, ko bo Jure zapel skupaj z Nino Pušlar. Prenos iz njegove dnevne sobe na Velikem Ubeljskem se bo začel ob 17.15, spremljate ga lahko tudi na FB-ju in You Tubeu. 

    Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo JURE5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR Rotary Klubu Postojna – Cerknica za mesečne štipendije prespektivnih glasbenikov.

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • ZA ZAKLJUČEK LETA ŠE DVE PREDAVANJI

    V mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Velikem Otoku zaključujejo še eno uspešno, čeprav razmeram prilagojeno leto. Že danes se obeta zanimivo spletno predavanje Primoža Rojca, ob katerem se lahko bodočim podjetnikom utrne kakšna zanimiva zamisel.

    Vodja programov Inkubatorja Ana Širca pa 15. decembra vabi na še zadnji letošnji dogodek, ta bo  potekal pod naslovom Kako uspeti. Predavala bo uspešna podjetnica Lucia Lučka Klanšek. Dogodka sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • IVO MRŠNIK RAZSTAVLJA V KOČEVJU

     V Likovnem salonu Kočevje bo od 18. ure naprej na ogled razstava “Nekaj skic iz kotov in s polic” z risbami in grafikami, nastalimi v različnih obdobjih, akademskega slikarja Iva Mršnika. Gre za motivno raznolika dela od portretov, avtoportretov, krajin in abstraktnih psihogramov v avtorjevem prepoznavnem slogu. Uradnega odprtja ne bodo pripravili.

    Likovni salon Kočevje v njegovem ustvarjalnem opusu izpostavlja serijo glav iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je s svojo odločno gesto obraz začel razkrajati v povezano, tekočo poudarjeno linijo, ki se zgosti v točki desnega očesa. Gesto razkrajanja in zgoščevanja v eno točko nato neprekinjeno ohranja skozi celotno serijo risb in grafik.

    Na prvi pogled gre sicer za motivno raznolik opus (portreti, avtoportreti, krajine in tudi abstraktni psihogrami), vendar pa Mršnik vseskozi ohranja svoj razpoznaven slog. Ta izhaja iz risbe in njenega razumevanja. Risbo uporablja kot sredstvo za izražanje svojih občutij. Risbe predstavljajo spontano potovanje roke po papirju ali grafični plošči na katerih ostaja avtorjeva sled miselnih tokov zavesti. Svojo unikatno sled avtor pušča za sabo z odtisi prstov ali dlani. Kompozicijsko ravnotežje pa pogosto doseže tudi s tanko ravno črto ali žarkom beline, ki učinkuje kot protiutež spontanosti in organskim oblikam. Velik poudarek Mršnik daje tudi strukturam, vzorcem in naravnim oblikam papirja. Včasih papir celo sam zmečka in tako dobi grobo, na nek način celo ekspresivno podlago. Papirje, ki jih je nagubala vlaga pa najde tudi med ostanki grafičnega procesa, so zapisali v kočevskem salonu. 

    Ivo Mršnik se je leta 1939 rodil v Knežaku. Med drugo svetovno vojno je živel pri očetovih starših na Kalu pri Pivki, po vojni se je družina preselila v Pivko, nato pa  zaradi očetove službe na železnici  v Šmarje pri Sežani. Osnovno šolo je začel obiskovati v Košani in jo zaključil v Sežani. 

    Najprej se je izučil za ključavničarja, na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pa je diplomiral leta 1968. Pri profesorjih Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku ter Gabrielu Stupici je končal   tudi grafično in slikarsko specialko.

    Od leta 1978 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1998 postal redni profesor za risanje in grafiko. Za svoje zgodnje delo je leta 1969 prejel študentsko Prešernovo nagrado, najbolj prestižna pa je nagrada Ivane Kobilce, ki jo je za prepričljivo umetniško držo prejel leta 2018. Sodeloval je na več kot 100 skupinskih razstavah in samostojno v vseh pomembnih slovenskih galerijah.

    Mršnikova razstava bo na ogled do 26. februarja.

     

    Foto: Pokrajinski muzej Kočevje