Profesor Bojan Mohar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze (FMF) v Ljubljani je s projektom KARST uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za sinergijsko raziskavo. Projekt bo vodil s tremi kolegi iz tujine, raziskovali pa bodo dinamiko kraških vodotokov in pojav fenomenov v ekstremnih razmerah, kot so poplave in suše.

Projekt KARST je prvi sinergijski projekt ERC, ki ga je pridobil slovenski raziskovalec. Tovrstni projekti zahtevajo sodelovanje treh ali štirih raziskovalcev z različnimi znanji, ki se komplementarno dopolnjujejo. Mohar, ki je sicer že več let razpet med Slovenijo in Kanado, kjer trenutno živi, bo tako interdisciplinarni projekt vodil skupaj s kolegi iz Francije, Španije in Švice. To so Benoit Noetinger z instituta IFPEN (Francija), hidrogeolog Philippe Renard z Univerze v Neuchatlu (Švica) in hidrolog Marco Dentz z instituta IDAEA-CSIC (Španija). To je prvi projekt na tem razpisu, ki ga je pridobil slovenski razsikovalec. Razpis ERC Synergy Grant zahteva kompelementarne ekspertize skupine treh ali štirih raziskovalcev, od katerih vsak doprinese specifično znanje in prav kombinacija teh ekspertiz je ključna za uspeh projekta, ki je vreden skoraj 9,9 milijona evrov. Trajal bo šest let, denar zanj si bodo vse štiri raziskovalne institucije razdelile v enakih deležih.

“Kraški vodotoki so velika dragocenost in hkrati velika nevarnost. Medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25 odstotkov svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa onesnaženja«, je ob podelitvi projekta izjavil prof. Bojan Mohar in nadaljeval: »S tem projektom bomo združili svoje sposobnosti in razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in prenašanje onesnaženja v kraških vodotokih. Glavni cilj tega interdisciplinarnega sinergijskega ERC projekta je zagotoviti možnost napovedovanja katastrofalnih dogodkov v ekstremnih pogojih, kar je zlasti pomembno z vidika podnebnih sprememb.«

 S projektom želijo torej razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in in prenašanje onesnaženja po vodotokih v kraškem svetu.

Projekt bo prinesel nova spoznanja o sistemih podzemnih jam in vodotokov. Končni cilj pa je, da bi znali predvidevati, kdaj bi lahko v kraškem svetu prišlo do ekstremnih razmer, kot so poplave ali dolgotrajna suša in kako bi lahko ekstremne razmere vplivale na kraško podzemlje, kar je še posebej pomembno v luči podnebnih razmer. Na ta način bi lahko opis kraškega sveta služil tudi političnim upravljavcem vodotokov, je pojasnil Mohar.

Mateja Perpar je znan glas javnega radia, a poznamo jo tudi kot prevajalko, pisateljico in glasbenico. Danes, v torek ob 19. uri v sodelovanju z logaško knjižnico predstavlja svoj nov mladinski roman, ki ga je naslovila Liza. Tako kot roman Miha, ki je lani izšel pri založbi Primus, tudi Liza ponuja uvid v strukturo družine.
Prvi seks, prvi obisk pri ginekologu in prepiri z mamo so teme, ki zaznamujejo roman Liza. Dobil bo tudi zvočno podobo za Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Mateja Perpar bo nocoj v veliki dvorani Narodnega doma s pianistom Vladimirjem Mlinarićem predstavila še zbirko skladb Andantino po klavirskih tipkah.

Arheolog Tadej Curk je začetku oktobra v kulturnem domu Krajevne skupnosti Šmihel pod Nanosom predstavil zanimiva arheološka odkritja v kraju. Prve najdbe izvirajo iz pozne bronaste dobe. Naselbino v Šmihelu so uničili Rimljani, saj je bil kraj pozicioniran kot glavna postojanka za nadzor prometa skozi Postojnska vrata. Bogato arheološko območje je bilo žrtev, v današnjem pogledu še ne dovolj razvite vede arheologije in tehnologij za odkrivanje arheoloških najdb. Raziskave so potekale že v drugi polovici 19. stoletja. Veliko tedaj odkritih predmetov je žal izgubljenih.
Peščica tukajšnjih najdb je shranjena v Notranjskem muzeju Postojna. Večino si delijo Narodni muzej v Ljubljani, prirodoslovni muzej na Dunaju, najdemo jih tudi v Trstu. Prazgodovinski nasipi in deloma tudi notranjost gradišča so bili poškodovani v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so tam gradili nove dovozne poti. Tadej Curk sicer predvideva, da so na območju še možna nova arheološka odkritja.

Lokalno akcijsko skupino (LAS) Notranjska so ustanovili septembra leta 2016, operativno pa je začela delovati po potrditvi Strategije lokalnega razvoja leto kasneje. V tem obdobju je bilo javnih pozivov za sofinanciranje projektov pet iz Evropskega kmetijskega sklada  za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Odobrili so 40 projektov, 30 je že zaključenih.  

Vrednost sofinanciranja teh projektov znaša 1,8 milijona evrov, skupna vrednost pa 2,5 milijona V okviru teh projektov je nastalo tudi devet novih delovnih mest. Predstavnica vodilnega partnerja LAS  RRA Zeleni Kras Dragica Bratanič  je povedala, da največ projektov sega na področje turizma. Podrobnosti so v prispevku.

LAS Notranjska je svoje delovanje predstavila na tiskovni konferenci.

Od leve si sledijo: Dragica Bratanič, župan Občine Cerknica Marko Rupar, sicer aktualni predsednik LAS, župan Občine Bloke Jože Doles in direktor občinske uprave Občine Loška dolina Bogdan Zevnik, prvi predsednik lokalne akcijske skupine. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

V Galeriji Hiša sonca Logatec bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del, ki so nastala na 4. Likovni koloniji Franca Musca. Ta je septembra potekala na kmetiji Šinkovc na Medvedjem Brdu. Na njej je sodelovalo 25 likovno nadarjenih učencev iz štirih osnovnih šol: Tabor in 8 talcev iz Logatca, Rovte in Log-Dragomer.

 Z učenci so delali štirje mentorji in vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Logatca Tanja Pina Škufca. Šolarji so na likovni koloniji pridobivali tudi novo likovno znanje, prav nič manj pomembno ni bilo druženje. Poslušaj. 

Foto: OŠ 8 talcev