Minulo sredo in četrtek sta se v Postojni in Pivki odvila zaključna dogodka intenzivnega podjetniškega programa Biznis in PIP, ki ga je Podjetniški inkubator Perspektiva zasnoval skupaj z občinama Postojna in Pivka. S programom so želeli spodbuditi nove podjetniške zgodbe in podpreti ambicije mladih podjetij oziroma podjetnikov začetnikov. Enajst udeležencev, pet v Postojni in šest v Pivki, je v usposabljanju osvojilo pomembne podjetniške veščine in razvijalo svoj poslovni model ter se s svojo podjetniško idejo prvič predstavilo širši javnosti. 

 Strokovna komisija je v Postojni  za najboljšo poslovno idejo izbrala idejo Luke Volka, ki  s sodelavcem že vodi mlado podjetje in razvija manjše, računalniško krmiljene CNC stroje. V Pivki pa je strokovno komisijo najbolj navdušila poslovna ideja Krpanova pojedina, ki jo je razvila Anita Urbančič. Prav vseh enajst podjetij oziroma podjetnikov začetnikov pa je prepričalo do te mere, da si bo Podjetniški inkubator še naprej prizadeval za njihovo močno podporo in spodbude pri njihovih podjetniških korakih.  

Foto: Anja Halik 

Jože Jenko iz Šembij je zaljubljenec v domače kraje in domačo naravo, rad ima družbo in še posebej glasbo – že od otroških let, ko mu je oče podaril prvo harmoniko. Zanj, za njegove glasbene prijatelje in za slovensko narodnozabavno glasbo pa ima poseben pomen 9. oktober 1982 – to je datum prvega koncerta Tria Jožeta Jenka, ki se je kasneje preimenoval v Ansambel Snežnik.

40-letnico je skupina oktobra obeležila na zelo lepem in dobro obiskanem koncertu, ki ga je takoj razprodala. Na Radiu 94 pa smo se odločili, da spoznamo tudi, kakšen je Jože Jenko, ko odloži harmoniko. Poslušaj odaljo. 

Foto: arhiv Ansambla Snežnik, naslovna fotografija Radio 94 

Visokodebelni travniški sadovnjaki nas jeseni razveselijo z zdravim sadjem, saj so stare sorte odporne. V preteklost jih je bilo še več in so tako sadovnjaki kot posamezna drevesa oblikovala podobo naše kulturne krajine, hkrati so preprečevala izhlapevanje, erozijo tal, nudila senco in pomenila zavetje za živalske vrste, ki so okoli kmetij skrbele, da je bilo škodljivcev na poljščinah malo. Z obnovo in ponovno zasaditvijo travniških sadovnjakov ter njihovo popularizacijo v širši in strokovni javnosti, se je ukvarjal projekt, ki se zaključuje v teh dneh. Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja je povezal več partnerjev.

Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vodilna partnerica Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je k sodelovanju med drugim pritegnila tudi kmetije iz različnih slovenskih regij. Med njimi sta bili tudi Turistična kmetija Pri Andrejevih iz Narina in Kmetija Zaplana oziroma Marinčev grič. O projektu, njegovih rezultatih in ambicijah smo se pogovarjali z dr. Markom Dobrilovičem iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Poslušaj priložen posnetek.  

Skupina Ana Pupedan bo 30-letnico delovanja obeležila na velikem koncertu, ki bo danes ob 20. uri v pivški dvorani Skala. Pridružilo se ji bo veliko kolegov, tudi Rudi Bučar, Goran Šalamon iz skupine Demolition Group, nekdanja pevka Tabujev Tina Marinšek, Marko Vuksanovič iz Avtomobilov, Drago Mislej Mef, Gojimir Lešnjak Gojc, Zoran Čalić, znan po sodelovanju s skupina Big Foot Mama in Majke, David Kovšca Buda iz zasedbe Elvis Jackson, Jure Počkaj, Meta Fajdiga. David Šuligoj, Pivo in Čevapi in Miha Brajnik.

Pivški rokerji oziroma ljudski godci, kot raje slišijo, bodo predstavili nov album Naši u kantini, ki je izšel oktobra in bo na voljo tudi na vinilu. Po koncertu v domačem kraju skupino čaka še nekaj nastopov. Poslušaj. 

Jama Ravnica pri Jurščah velja za najbolj onesnaženo slovensko jamo. Koliko smeti je v njej, ni znano. Najbolj pesimistične ocene pravijo, da 4 tisoč kubičnih metrov, na občini upajo, da je materiala za okoli 1500 kubičnih metrov.  Na občini Pivka so zadovoljni, ker bodo v okviru projekta Pivka.kras.presiha s pomočjo državnih sredstev in denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, lahko izbrisali ta temen madež v naravi. 

Naloge se bo lotilo podjetje Publikus, s katerim je občina včeraj podpisala pogodbo. Več v prispevku. 

Foto: Občina Pivka