Danes, v spomin na tabor, ki je v Cerknici potekal leta 1870, praznuje Občina Cerknica. Slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, na njej so tudi razglasili častnega občana, pa so pripravili v petek.  To je nekdanji župan in gospodarstvenik Miroslav Levar.    

Naziva se je zelo razveselil in povedal, da mu pomeni celo več, kot priznanje za izjemne gospodarske dosežke, ki mu ga je podelila Gospodarska zbornica Slovenije. Poslušaj.

 Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Le še do četrtka si v Galeriji Hiša sonca Logatec lahko serijo fotografij Zaplane avtorice Nataše Košmerl. Serija še vedno nastaja, Novomeščanka jo je začela ustvarjati leta 2020, v času karantene, ko smo večino časa preživeli doma in v naravi. V Zaplani namreč danes živi.
Nataša Košmerl je študirala v tujini. Trenutno poučuje fotografijo na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in zaključuje magistrski študij Pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Razstava fotografij je na voljo še do četrtka, vsak delovnik med 9. in 14. uro.

Foto: Nataša Košmerl

Težko je reči, katera smer doktorja bioloških znanosti Slavka Polaka najbolj zaznamuje in opredeljuje, saj se je med drugim poglobljeno ukvarjal že z metulji, s pticami, sesalci, fosili, tudi s kamninami in še bi lahko naštevali. Prav gotovo pa je mednarodno prepoznavnost dosegel na področju speleobiologije. 

Prav speleobiologiji se posveča članek, za katerega je, še s tremi slovenskimi raziskovalci, prejel tudi prestižno nagrado Aleksandra von Humboldta za najboljši znanstveni članek v revijah naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg in tudi njegova doktorska dizertacija je plod dolgoletnega obiskovanja jam in raziskav sistematike ter sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev. Sam preprosto pravi, da je hroščku drobnovratniku naredil PCR test. Tudi to je ena njegovih odlik – znanstvena dognanja zna preprosto in razumljivo predstaviti širši javnosti. Slavko Polak prihaja iz Koritnic pri Knežaku, živi v Ljubljani, sicer pa je muzejski svetnik v Notranjskem muzeju Postojna.

Foto: osebni arhiv Slavka Polaka 

Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemsih storitev – opraševanje. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno štiri petine kmetijskih in divjih rastlin. Ker je ljudi vse več, narašča tudi potreba po  opraševanju. Še bolj kot medonosna čebela so učinkoviti divji opraševalci. Med njimi so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in druge divje čebele, te pogosto imenujemo samotarke, razlagajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Kot smo že poročali, je prav ob svetovnem dnevu čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, predstavil rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji, v oddaji Ena zelena pa smo se vanj še malo bolj poglobili. Monitoring je trajal tri leta, v njem pa so našli 239 divjih čebel, kar pomeni čmrljev in čebel samotark. Raziskava je potekala na petih različnih območjih, na in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, kjer je kmetijstvo bolj intenzivno, v  Ljubljani, ki je predstavljala urbano območje, in na zavarovanih Ljubljanskem barju in  Cerkniškem polju.

V  triletnem monitoringu divjih čebel, kamor prištevamo čmrlje in druge divje čebel, so našli 239 od 575 vrst divjih čebel, ki so bile kdaj koli opažene v Sloveniji, tudi eno novo. Med petimi območji so največje število vrst divjih čebel in število čmrljev našli na Cerkniškem jezeru.  Če bi raziskava potekala na več območjih, bi bilo vrst seveda več, pravi strokovni vodja projekta dr. Danilo Bevk. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo si želijo, da bi vzpostavili reden monitoring na več območjih po državi, v pripravi pa je tudi evropski monitoring vseh opraševalcev, ki poleg čebel vključuje še metulje in muhe trepetavke. Več v prispevku. 

Cerkveni mešani pevski zbor Zvon in Mešani pevski zbor Divača bosta nocoj ob 20. uri skupaj nastopila na koncertnem odru Kettejeve dvorane Doma na Vidmu. Zbora sta koncert simbolično naslovila “Pesem nas povezuje”.
Zapeli bodo slovenske ljudske v priredbah slovenskih skladateljev. Program bodo jeseni ponovili še v Divači. Cerkveni zbor z nocojšnjim koncertom zaključuje sezono, jeseni se bodo pripravljali na svojo 40-letnico.