Društvo likovnikov Logatec je v začetku februarja razpisalo natečaj za 20. Ex tempore Logatec 2024. Lani so bili v ospredju glasba, ples in rože, letošnje izhodiščne teme pa so pomlad, poletje, jesen in zima. V društvu so k sodelovanju želeli spodbuditi čim širši krog likovnikov, kar jim je glede na trenutne prijave tudi uspelo.
Rok za oddajo del je 6. marec. Vsak ustvarjalec lahko odda največ dva likovna dela, vendar morata imeti različni temi. Ob otvoritvi, ki je načrtovana za 8. marec, bodo podelili sedem priznanj za kvaliteto, tri priznanja za odličnost likovnega dela za vsako od tem ter zlato muzo za najbolje ocenjeno delo. Prejemnik zlate muze lahko nato v prihodnjem letu samostojno razstavlja v logaški Stekleni galeriji.

Slika: Lanskoletni nagrajenci

Člani Kluba logaških študentov  ta konec tedna vabijo na 4. filmski festival, s katerim želijo obuditi kulturo kina, ki je v Logatcu aktivno deloval vse od časa po drugi svetovni vojni pa do konca drugega tisočletja, ko so filme predvajali štirikrat na teden.

Tokratni kino bo sicer trajal le tri večere, a obljubljajo zelo pester program z letos najodmevnejšimi filmi. Poslušaj. 

Sredi meseca je v organizaciji t. i. Vist Postojna v  Podjetniškem inkubatorju Perspektiva potekala okrogla miza na temo Izzivi turizma na Postojnskem. Na njej so pregledali stanje na terenu in se pogovarjali o iskanju rešitev na področjih, za katera ugotavljajo, da so šibka.

Strinjajo se, da je Postojna kot destinacija svetovno znana zaradi dveh izjemnih  znamenitosti Postojnske jame in Predjamskega gradu, a so prepričani, da lahko gostu ponudijo še več. Kaj bo treba za to izboljšati?

Med izzivi turizma na Postojnskem izpostavljajo tudi neenakomerno preobremenjenost turističnih znamenitosti in infrastruktur, kar bremeni domačine in obiskovalce. V sodelovanju z občino bo treba rešiti tudi promet skozi Postojno. Soočajo se tudi z vprašanjem trajnostnega turizma in kakovostne ponudbe. Poslušaj. 

Foto: Visit Postojna 

Po oceni kmetijskega inšpektorja se je v nedeljo po porušiti dela stranic lagune za shranjevanje gnojnice na Studencu pri Postojni izlilo 1319 kubičnih metrov gnojnice. Ogled na kmetiji so opravili tudi policisti in kriminalisti Sektorja za kriminalistično policijo pri Policijski upravi Koper PU Koper, v ponedeljek pa so ogled opravili še na širšem območju razlitja in za nadaljnje forenzične preiskave odvzeli vzorce vode in zemljine.

Policija vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja obremenjevanje in uničevanje okolja in povzročitve splošne nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.

Kot so povedali na Upravni enoti Postojna, za objekt, kjer so na kmetiji hranili gnojnico in kjer je popustila stena, niso izdali gradbenega dovoljenja, niti niso prejeli vloge za izdajo. Gradbenega dovoljenja niso izdali niti za sosednji objekt. Zapisali pa so, da je na istem mestu, kjer sta zgrajeni sedanji laguni za shranjevanje gnojnice, investitor nameraval nadgraditi kmetijo z novogradnjo bioplinarne, za kar pa mu je upravna enota leta 2011 izdala gradbeno dovoljenje. Če je gradnjo začel, pa ji ni znano.

Foto: arhiv Regijskega štaba civilne zaščite 

Po ocenah pristojnih se je v nedeljo po  porušitvi bazena na Studencu pri Postojni razlilo več kot 1000 kubičnih metrov gnojevke. Razlitje zaenkrat nima in najverjetneje ne bo imelo vpliva na pitno vodo, je pa povzročilo izjemno onesnaženje. Ribiška družina Postojna je  povedala, da v Potoku Korotan ni nič več živega.

Kako bo z Nanoščico, še ne vedo. Koliko kilogramov ribjega življa je poginilo v Korotanu, pa bodo vedeli v roku desetih dni, ko se bodo vse poginule ribe dvignile na površje. Med njimi so tudi ščuke, ki se ravno zdaj drstijo. Ribiška družina Postojna se je z onesnaženjem že soočala. Izkušnje kažejo, da si vodotok prej kot v treh letih ne more opomoči. Potreben kisik za ribe se v vodotok vrne veliko prej, kot izgine mulj na njegovem dnu in ta je tisti, ki  zamori tudi manjše živali in rastlinstvo. Poslušaj. 

Na fotografiji vidimo, kako so v tem času ščuke polne iker.  Na kilogram svoje teže ima ščuka lahko do 100 tisoč jajčec. 

Foto: Martin Miklavec, Ribiška družina Postojna