Osrednja občinska slovesnost on prazniku Občine Postojna bo danes ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Župan Igor Marentič, ki bo tudi slavnostni govornik, bo priznanje 23. april izročil Fotoateljeju Postojna.

Fotografski mojster Jakob Zirmann ga je na Jamski cesti odprl že leta 1923. Med letoma 1920 in 1945 eden vidnejših fotografov, založnikov in izdajateljev razglednic, kot mojster fotografije se  je rad ukvarjal tudi z ateljejskim portretom. Po smrti žene Ljudmile je Jakob Zirmann za pomočnico zaposlil snaho Emico Zirmann, ki je leta 1955 prevzela obrt. Fotoatelje je vodila do leta 1987, ko sta ga prevzela Liljana Zirman – Murovec in njen mož Milan Murovec, nato pa sta ga leta 2010 predala otrokoma Ireni in Marku Murovec. Osrednje občinsko priznanje je tako prejel eden redkih slovenskih fotoateljejev, ki fotografsko dejavnost ohranja več kot sto let.

Dobitnika županovih priznanj pa sta Žan Kafol in posthumno Daniel Šantelj, ki je gasilstvu posvetil kar  52 let življenja, poklicni gasilec je bil 27 let. Aktiven je bil še  v več drugih društvih, tudi Rdečem križu. 

Računalničarja Žana Kafola, zunanjega sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, poznamo kot dvakratnega glavnega zmagovalca foto natečaja National Geographic. Po osrednji slovesnost bodo v Kulturnem domu Postojna tudi odprli razstavo njegovih del. Na sami prireditvi pa bodo nastopili: učenci domače glasbene šole, Baletno društvo Postojna in pevka Ninnay, je sporočila Občina Postojna. 

Civilna iniciativa Eko Bistrc danes ob 19. uri vabi v Dom na Vidmu, kjer bo pripravila okroglo mizo z naslovom Ujeti v oblaku brez izbire. Spodbudila jo je načrtovana širitev podjetja Fantoni group Leosnit.

Na okrogli mizi bodo sodelovali: vodja Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, ki bo osvetlila vpliv hrupa, prahu in onesnaženosti zraka na zdravje ljudi; župan Kanala ob Soči Miha Stegel bo delil izkušnje boja proti onesnaženju, še posebej se bo osredotočil na Salonit Anhovo ter njegov  vpliv na lokalno skupnost;  župan dr. Gregor Kovačič bo predstavil svoj pogled na industrijski obrat v mesto in njegovo načrtovano širitev, Uroš Macerl  iz Eko kroga pa bo delil večletne izkušnje boja s tovarno Lafarge. Civilna iniciativa se zaveda, da tovarna tudi daje kruh, od nje pričakuje le, da uredi moteče in tudi za zdravje nevarne dejavnike. To niso samo prah, hrup in smrad. Pogovarjali se bodo tudi o formaldehidu. Tovarna je leta 2022 na izpustih izmerila več kot 11 ton formaldehida letno, kar je največ v Sloveniji. Poslušaj. 

Prah iz okolice tovarne. 

Foto: Katja Kirn Vodopivec, Primorske novice 

Na slovesnosti v športni dvorani v Logatcu so v soboto podelili priznanja za vidnejše dosežke na športnem področju v letu 2023 in razglasili športnika leta. To je postal taekwondoist Patrik Divkovič, ki si je pretekli mesec na kvalifikacijskem turnirju v Sofiji priboril tudi vstopnico za olimpijske igre  v Parizu.  

Na sobotni prireditvi so v Logatcu podelili še številna druga priznanja, med njimi pohvale obetavnim športnikom, priznanja društvom, bronaste, srebrne in zlate plakete. Priznanje za življenjsko delo na področju športa je prejel Dušan Jerina. Poslušaj. 

Foto: Rok Godec, Športna zveza Logatec 

Jutri, v torek zaznamujemo svetovni dan knjige, Knjižnica Logatec pa se ob tem pridružuje pobudi Noč knjige, mednarodnemu dogodku za promoviranje branja in knjigo v vseh plasteh družbe. Ob 19.30 bibliotekarka Urška Orešnik pripravlja delavnico in druženje z bralnimi dnevniki.
Strastna bralka, knjižničarka in zvesta zapisovalka bralnih izkušenj pa ob tem vabi, da pobrskate še po izboru odpisanih knjig, ki iščejo nov dom. Police bukvarne so v pritličju knjižnice. Naslednja bukvarna bo potem že v maju.

Slovenska vojska je prejšnji teden na osrednjem vadišču na Počku predstavila ukrepe za varovanje okolja, ki jih izvajajo. Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je povzel, da monitoring podzemnih voda ministrstvo izvaja že vrsto let in ga tudi nadgrajuje, v tem času pa je pokazal, da vojaška dejavnost nima kvarnih vplivov na pitno vodo in da je ta ustrezna. Napovedal pa je, da bodo monitoring na pobudo okoliških županov še geografsko razširili in vanj vključili različne državne ustanove.

Slovenska vojska v splošnem sodeluje še z Zavodom za varovanje narave, ki ji podaja okoljske usmeritve in izvaja stalen nadzor. Podpolkovnica Nina Raduha je navedla, da pripadnike redno usposabljajo na področju varovanja okolja, med drugim tako pod vozila redno nameščajo lovilce olj, prav tako pa je prepovedano pretakanje goriv na vadiščih.

Raziskovalka fakultete za varstvo okolja Samar Al Sayegh Petkovšek je dejala, da v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje Krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in mariborsko fakulteto za varnostne vede vodijo raziskavo o vplivu vojaške dejavnosti na okolje. Na območju Počka so ugotovili tveganje razlitja nevarnih snovi in požarov. Pri lokalnemu prebivalstvu pa želijo prepoznati dejavnosti vojske, ki prebivalce najbolj motijo.

Postojnski župan Igor Marentič meni, da se je sodelovanje med ministrstvom in lokalno skupnostjo v zadnjem obdobju okrepilo. Postojna v primeru vadišča nosi kolateralno škodo za potrebe Slovenske vojske, pri čemer se Marentič zaveda da drugi kraji, kot denimo Šoštanj s termoelektrarno in Krško z jedrsko elektrarno, nosijo drugačno kolateralno škodo, s čimer pa zadovoljujejo potrebe vseh prebivalcev Slovenije. Izrazil je zaupanje v neodvisnost in strokovnost institucij, ki opravljajo raziskave na osrednjem vadišču.

Obrambno ministrstvo in vojska posebno skrb posvečata tudi čiščenju zaradi streljanj onesnažene zemljine, ki nastaja na streliščih. V ciljnem raziskovalnem programu obrambnega ministrstva in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost je tako družba Envit razvila postopek remediacije zemljin, s katerim iz njih odstranijo kovine, kot so svinec, baker in ostalo. S postopkom odstranijo tudi drobne delce manjše od dveh milimetrov, na katere ob stiku s trdo podlago razpade strelivo. Prav ti delci so problematični, saj so za razliko od večjih biološko dostopni in predstavljajo tveganje za onesnaženje, je pojasnila vodja projektov pri Envitu Anela Kaurin.