V slovenskem registru nesnovne kulturne dediščine je od leta 2012 vpisana Škoromatija, pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Med nosilci slovenskega izročila je več društev, eno teh je Kulturno društvo Podgrad. Čeprav je pust v februarju ali marcu, predsednik društva Branko Butinar pravi, da se skupina po običaju zbere že ob koncu decembra na Štefanovo.
Nekoč so se šemili le fantje, danes sodelujejo tudi ženske. Maske izdelujejo vsi. Poberijo imajo teden pred pustnim vikendom, saj so za pustni vikend običajno na karnevalih. Podgrajska skupina ima 20 do 25 različnih etnoloških mask. V Podgradu se bodo na pepelnično sredo srečali ob 16. uri.

Včeraj je postojnske ulice zavzela že 50. pustna povorka, a pustovanje ima tudi na Postojnskem dolgo brado. Maškarade in pustni plesi v 19. in zgodnjem 20. stoletju so dobro dokumentirani. Za obdobje med obema svetovnima vojnama pa ni konkretnih podatkov. Italijani so društva, ki so pustovanja pripravljala, leta 1927 dokončno ukinili, že prej pa so delovala le okrnjeno.
Manjše skupine maškar so se na ulicah spet pojavile v 50. letih prejšnjega stoletja. Člani Društva prijateljev mladine in pedagoški delavci so do leta 1969 organizirali pustno rajanje s sprevodom po ulicah Postojne, že naslednje leto so se priključile odrasle maske in Turistično društvo Postojna. Pustno povorko kot jo poznamo danes, lahko spremljamo od leta 1977.

V Upravnem centru Logatec je do konca meseca na ogled fotografska  razstava, ki jo tamkajšnja območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti posveča lansko 70-letnici rojstva in letošnji 20. obletnici smrti pesnika, fotografa in dobrotnika Andreja Žigona.

Na njej sodelujejo avtorji iz Logatca, Vrhnike in Loškega Potoka. Nekateri med njimi so se odzvali na razpis logaške območne izpostave JSKD in se lani pridružili delavnici pod mentorstvom fotografinje Eve Križaj, ki je bila namenjena tehničnim osnovam fotografiranja, pripravi razstav in predstavitvi življenja in dela Andreja Žigona. Organizatorji so želeli poudariti še pesnikovo dobrodelno usmerjenost, zato lahko obiskovalci razstave podprejo gibanje Marijini obroki. 

Foto: JSKD Logatec 

Turistično društvo Postojna letos zaznamuje pomembno obletnico, 140-letnico ustanovitve. Med mnogimi prireditvami, ki jih je društvo v času delovanja pripravilo, gotovo izstopa tudi tradicionalna pustna povorka, letošnja bo že petdeseta.
Na Postojnskem se je sicer pustovalo že prej, maškare so preganjale zimo in klicale tople pomladni dni že v zadnjih desetletjih 19. stoletja, sploh pa pred prvo svetovno vojno. Med drugim je dobro dokumentiran tudi pustni korzo. Več v zvočnem zapisu.

Nekaj več kot 10 km dolga kolesarska pot Postojna-Hruševje-Grobišče-Zagon bo povezala Postojno z okoliškimi naselji. Dela so se začela maja in bodo končana poleti, saj  3,9 milijona vreden projekt v višini 2,2 milijona finančno podpira Evropska unija.

Predpriprave so bile dolge, že samo lastnikov več kot 60 parcel je bilo 33.  Ker gre za dolgotrajna dela, ki ovirajo promet med Postojno in Hruševjem, jih je marsikateri uporabnik ceste že naveličan in se sprašuje, ali ne bi šlo z manj semaforji. Na občini odgovarjajo, da ne, saj sočasno potekajo še druga dela. Zagotavljajo pa, da kolesarske poti prometnega režima ne bodo spremenile. Poslušaj.