Občina Ilirska Bistrica danes prireja zgodovinski večer s poudarkom na zaključnih bojih za osvoboditev Ilirske Bistrice. Ob 18. uri se bodo v Kettejevi dvorani Doma na Vidmu zbrali trije strokovnjaki s področja zgodovine. Aneji Rože Kravanja z Občine Ilirska Bistrica se bosta pridružila dr. Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino ter upokojena kustosinja Pokrajinskega muzeja Koper Vlasta Beltram.
Zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Aneja Rože Kravanja izpostavlja spomenik na Hribu svobode. Posvečen je vsem prekomorcem in padlim borcem, ki so se tu bojevali v zaključnih bojih. Občina Ilirska Bistrica je ob 20. obletnici konca druge svetovne vojne dala pobudo za nov spomenik, pet let po nastanku prvotnega spomenika, ki je bil na vznožju Hriba svobode. Avtor današnjega spomenika je avtor kipar Janez Lenassi, ki je zanj leta 1966 prejel nagrado Prešernovega sklada. Bil je zmagovalec razpisa skupaj z arhitektko Živo Baraga-Moškon.

Pred vrati je turistična sezona, ki Ilirski Bistrici prinese gnečo na cestah. Iluzorno je pričakovati, da ne bo tranzitna občina na poti do Jadrana, pa vendar lahko zadrži goste za dan ali dva. V očini se razvija zasebna iniciativa, ki se s programi in tržnimi produkti trudi zadržati turiste. A potenciali občine še zdaleč niso izkoriščeni, pravi župan dr. Gregor Kovačič.

Prepričan je, da Ilirska Bistrica lahko ponudi, česar industrializirana Evropa z intenzivnim kmetijstvom ne more več – naravo. Tako občina kot država bi po mnenju Gregorja Kovačiča morali poiskati  lastno turistično pot in ne kopirati drugih držav. Poslušaj

Na fotografiji Sviščaki 

9. maja bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne. V zadnjih dneh aprila in prvih dneh maja leta 1945 so se na slovenskih tleh odvijali hudi boji. Na povabilo Občinskega odbora Zveze borcev Pivka bo jutri ob 18. uri v Parku vojaške zgodovine spregovoril zgodovinar dr. Martin Premk in osvetlil, zakaj je bilo tako pomembno, da je bila jugoslovanska vojska prva na zahodnih mejah in povedal, kako je to dosegla. 

Ozemlje Slovenije, pravi Martin Premk, je bilo ob koncu druge svetovne vojne izjemnega pomena. Tukaj se je srečalo kar osem zavezniških armad in tukaj se je končala druga svetovna vojna. Poslušaj. 

 Na Titovem trgu v Postojni je od letošnjega občinskega praznika naprej na ogled razstava Občina smo ljudje – desetletje obrazov Postojnskega prepiha. Občina Postojna je razstavo 110 naslovnic pripravila v sodelovanju z uredništvom časopisa Prepih in Notranjskim muzejem Postojna.

Naslovnice pripovedujejo zgodbe o posameznikih, društvih, prostovoljcih, ustvarjalcih, učencih, gasilcih, športnikih, kmetih, zdravnikih in številnih drugih občanih. V 10 letih se je nabralo 110 naslovnic. “Trudimo se, da je časopis kronika nekega časa,” je povedala urednica Ester Fidel. Poslušaj. 

Foto: Foto atelje Postojna 

Na območju Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna in zemljiščih v okolici, ki jih vojska še potrebuje, v okolici se danes začenja vojaška vaja Sokol 25. Vajo, ki bo potekala do petka, 16. maja, organizira in izvaja 1. brigada Slovenske vojske z namenom ugotavljanja pripravljenosti končnih operativnih zmogljivosti kontingentov, ki bosta napotena na Slovaško in v Latvijo.

Vojaška vaja vključuje združeno taktično vajo rodov z bojnim streljanjem na ravni čete, ki bo v četrtek, 15. maja, predstavljala vrhunec bojnega usposabljanja 1. brigade in sil Slovenske vojske leta 2025.

Vaja Sokol 25 je tudi nadaljevanje izgradnje 10. izvidniškega bataljona in je namenjena vzpostavitvi ključnih ciljev zmogljivosti Slovenske vojske, in sicer srednjega bojnega izvidniškega bataljona.

Na vaji bo sodelovalo okoli 270 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V času vaje Sokol 25 bo lahko povečan promet z vojaškimi vozili na relacijah Postojna–Poček in Pivka–Poček, zlasti v času med 5. in 8.   ter 12. in 16. majem, so sporočili iz Slovenske vojske.