Do petka bo na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček Postojna potekalo usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev, ki se je začelo včeraj. Podpirajo ga letala Slovenske vojske in ameriških letalskih sil. Kot so sporočili iz Slovenske vojske, na Osrednjem vadišču Poček usposabljanje kontrolorjev združenega ognja podpirajo se usposabljajo pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske s parom letal Pilatus PC-9 M Hudournik in 31. lovskega polka z dvema helikopterjema HH-60.

Posadke letal in helikopterjev bodo danes aktivne od 10. do 11. ure in od 13. do 17.,  v sredo od 10h do 15h in od 18h do 21h, v četrtek med 18. in 22. uro ter v petek od 9. do 12. ure. 

Kot so še zapisali, bo 15. polk vojaškega letalstva na letališču Postojna v času izvajanja vojaških letalskih operacij zagotovil koordinatorja za usklajeno in nemoteno delovanje letališča Postojna. V usposabljanje bo vključen tudi 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije, ki bo skrbel za usklajeno in varno izvajanje letalskih operacij.

Foto: Slovenska vojska 

 V nedeljo se  je zaključil poziv za vključitev v podjetniški program Biznis in PIP, ki ga v letošnjem letu Podjetniški inkubator Perspektiva snuje skupaj z občinami Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Program podpirajo tudi Visit Ilirska Bistrica, Zavod za turizem Pivka, RRA Zeleni kras ter OE Turizem Postojna.

 Podjetniški inkubator Perspektiva je vesel, ker je prejel kar 33 prijav, 15 iz Občine Postojna,  osem iz Občine Pivka in iz Ilirske Bistrice 10.  Kot so zapisali v podjetniškem inkubatorju, prijavljene ideje izkazujejo zanimiv in kakovosten potencial, vežejo se na področje turizma in na ostale gospodarske panoge. Poslovne ideje bodo v naslednjih korakih s pomočjo strokovnega usmerjanja in nadgrajevanja dobile priložnost za realizacijo, naše okolje pa s tem nove podjetnike, ki bodo potrdili, kako pomembne so spodbude, ki jih lokalne skupnosti namenjajo razvoju podjetništva v regiji. V vseh treh občinah bosta namreč izbrani po dve najboljši poslovni ideji, šest udeležencev bo torej nagrajenih s finančnimi spodbudami po 10.000 eurov.

Mašun in Sviščaki sta bisera v snežniških gozdovih. Oba ležita na 1000 m nadmorske višine in bosta prav zato za rekreacijo in oddih vse bolj pomembna, tudi zaradi vse bolj toplega podnebja. Tega se zaveda tudi Občina Ilirska Bistrica, pravi župan dr. Gregor Kovačič in opozarja, da mora turistično urejanje območij potekati z razmislekom in trajnostno.

 Občina ni pristašica množičnega turizma, sodobne naravno-trajnostne smernice turizma tudi izračunajo nosilnost prostora, pravi župan. Na občini še razmišljajo, katere dejavnosti in v kolikšnem obsegu so primerne za obe območji, podpirala pa bo tiste, ki se na Mašunu in Sviščakih ukvarjajo s turizmom in si želijo razvoja. 

Spomnimo, še pred razmišljanjem o trajnostnem turizmu je občina na  Sviščakih celo želela urediti smučišče in sankališče, hotel, bungalove, igrišča, prostore za piknik in kampiranje, jezeri za zasneževanje ter plavanje in drsanje ter seveda vso potrebno infrastrukturo, podobno so pred leti zamišljali tudi za Mašun, kjer bi uredili celo igrišče za golf. Poslušaj. 

Foto: Fb profil Gostišča Mašun 

V četrtek ob 18. uri bodo v Galeriji Hiša sonca Logatec odprli razstavo ilustracij slovenske oblačilne dediščine v slikanicah Romana Trevna. Gre za dela latvijske slikarke Aline Asberga Nabergoj, ki od leta 2005 živi in ustvarja v Vipavi. S Hotenjcem Trevnom je pričela sodelovati pred tremi leti za njegovo slikanico Barbara, kje si?
Razstava je nastala v sodelovanju z logaško enoto Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na slikah v kombinirani tehniki akrila in barvnih svinčnikov so vključeni elementi slovenske oblačilne dediščine in detajli z motivi slovenskih vezenin ter ornamentike. Ogledate si jih lahko do 7. aprila med tednom od 9. do 14. ure.

Včeraj je minilo natanko 130 let od rojstva pisatelja in poštnega uradnika Jožeta Čampe. Na Bloškem so obletnico zaznamovali že minuli teden, ko so pripravili literarni večer, na pisateljevi rojstni hiši pa odkrili spominsko obeležje.
Jože Čampa je avtor roman Na mrtvi straži, ki je s 408.600 besedami najdaljši slovenski tekst v žanru kmečke povesti. Obsežen tipkopis je pričel nastajati po drugi svetovni vojni, končal ga je šele leta 1980. Celotna tetralogija je bila v celoti izdana šele v tem tisočletju. Čampa je umrl v Ljubljani 16. oktobra 1989.

Fotografija je bila objavljena v Bloškem koraku, glasilu Občine Bloke.