S koncertom v Vili Vipolže v Goriških Brdih se  je v petek začela  54. revija pevskih zborov Primorska poje. Do 14. maja se bo po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem zvrstilo 37 koncertov s 199 sodelujočimi pevskimi zbori in okoli 3500 pevci in pevkami. Postojna bo revijo gostila to soboto, naslednjo, 18. marca, bo koncert v Knežaku. 25. marca bo koncert v Jasenu in 2. aprila v Pivki.Koncerti se bodo vrstili vse do 14. maja, zaključni koncert bo v Svetem Petru.

Slovenskim ljubiteljem petja se bo letos predstavil pevski zbor iz Francije, v kateri delujejo tudi potomci slovenskih izseljencev. Osem zborov se bo na reviji Primorska poje predstavilo prvič. Letošnja revija prinaša tudi nekatere novosti. Vsak sodelujoči zbor se bo na koncertu predstavil s po tremi skladbami, kar jim bo omogočilo lepšo povezovanje znotraj nastopa. V okviru revije bo več zborov prejelo priznanja ob visokih jubilejih delovanja.

Revija Primorska poje je ena največjih manifestacij na področju slovenske ljubiteljske kulture. Združuje ljubezen do petja, tradicijo ter zbore na Primorskem in onkraj meja.

Kot smo že poročali, je regijska zmagovalka projekta Zlati kamen Občina Cerknica. Je najbolj prodorna občina v osrednji in jugovzhodni Sloveniji z Notranjsko. Kot so zapisali v utemeljitvi, vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se razvija vztrajno,  celovito in uravnoteženo, kar je videti tudi v občinskih dokumentih. 

 Župan Marko Rupar je zadovoljen s priznanjem in izpostavlja povezanost vseh, ki so pripomogli, da je občina prejela priznanje, ki pa je tudi obveza in izziv.  Meni, da je treba v prvi vrsti izboljšati oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih vod. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Josip Potepan Škrljev sodi med pomembne osebnosti na Bistriškem. Bil je čebelar, posestnik, sadjar, krajevni zgodovinar in etnograf. Vojko Čeligoj je v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino leta 1995 zapisal, da se je Potepan rodil 8. marca 1848 na Dolnjem Zemonu v kmečki hiši pri Škrljevih. Tam je kmetoval do svoje smrti. Vsa tedanja strokovna literatura navaja njegove izsledke s področja arheoloških raziskovanj domače okolice. Ohranjen je tudi del njegove numizmatične zbirke.

Že kot mladenič je opozoril nase, saj so ga omenjale že Bleiweisove Novice. Tam je pisalo, da je župan Fischer ovadil kmetiškega fanta Jožefa Potepana okrajnemu glavarju, da je podpise nabiral na peticijo zoper volilno reformo. Bil je poklican na zaslišanje, dobil je razsodbo 15 gold globe ali 3 dni zapora. Fant ni hotel pritožbe vložiti in je bil zadovoljen s to kaznijo, ker mu je bilo ljubo, da nekoliko trpi za narod, je še pisalo v Novicah.

Po očetovi smrti je prevzel kmetijo, v kmetovanje pa vnašal številne novosti in izboljšave. Obnovil je sadovnjake na svojem posestvu in jih plemenitil z novimi vrstami, ustreznejšimi krajevnemu podnebju in sestavi tal ter brezplačno delil cepiče. Njegova največja zasluga za domačo vas je bila zgraditev novega šolskega poslopja, ki so ga svečano odprli v letu 1878. Bil je imenovan za člana Cesarsko kraljeve Kmetijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Za vidne uspehe pri sadjarstvu in čebelarstvu je leta 1884 prejel posebno častno diplomo. Zaradi svojega ugleda je bil imenovan za nadžupana za okrožje Jablanice, ki je obsegalo osem vasi. Leta 1893 je pri obrezovanju sadnega drevja nesrečno padel in si močno poškodoval ledvice. Posledice so bile usodne, še istega dne je umrl, star komaj 45 let.

Fotografija Josipa Potepana je bila leta 1995 objavljena v Kroniki.

»NAJLEPŠI DEL UČITELJSKEGA POKLICA JE, DA ČLOVEKA OHRANJA MLADEGA V SRCU.«

Upokojena profesorica angleščine in francoščine na Šolskem centru Postojna, popotnica, vedoželjna raziskovalka, športna navdušenka in navijačica – ne nujno v tem vrstnem redu – življenje zajema s polno žlico. Udeležila se je že številnih televizijskih kvizov in večkrat tudi zmagala. Prisega na optimizem in prijateljstvo.

 V izobraževanje jo je pot zanesla bolj po naključju, pravi pa, da je treba znati mladim prisluhniti in da je najlepši del učiteljskega poklica to, da človeka ohranja mladega v srcu. S svojimi dijaki ostaja v stiku in zadovoljno spremlja, kako napredujejo. Ponosna je tudi na hčer Ulo, ki je vodja kabineta predsednice Republike Slovenije. Današnja nedeljska gostja je Dora Tomaduz.

Odkar deluje naša radijska postaja, ne mine pomlad, ko ne bi opozarjali na velik ekološki problem, ki ga predstavlja selitev dvoživk iz gozda do mrestišč na Cerkniškem jezeru oziroma polju. Lahko si predstavljamo, da se je v skoraj treh desetletjih, število dvoživk drastično zmanjšalo. Večina jih namreč konča pod kolesi vozil na cestah okoli Cerkniškega jezera, pri čemer je še posebej zloglasen odsek od konca Cerknice do Grahovega.

Avtomobilov je vsako leto več, golo preživetje vsaj nekaj živali, ko so pomemben del ekosistema, pa je v rokah prostovoljcev, ki jih bodo prenašali čez cesto. Svoj del sicer lahko prispevajo tudi vozniki. Najbolj, če upočasnijo vožnjo, izberejo alternativno pot in odložijo nenujne opravke. Gre le za nekaj večerov v letu! 

O akciji prenašanja dvoživk čez cesto, njihovem življenju, mestu v naravi in ogroženosti smo se pogovarjali z biologom z Notranjskega regijskega parka Rudijem Kraševcem, ki se je za ohranitev dvoživk na Cerkniškem tudi osebno zavzel. Klikni in poslušaj oddajo Ena zelena! 

Fotografije: n Fb skupina Varuhi Dvoživk Cerkniško jezero “Cuprnške Žabe”, Ljubo Vukelič in Radio 94