V naši regiji ta teden potekajo območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Na prvem koncertu v Domu na Vidmu je nastopilo osem bistriških šolskih zborov, preostalih osem bo zapelo 31. marca.
Revijo pripravlja tudi postojnska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V Osnovni šoli Pivka se bo 30. marca predstavilo pet zborov, od teh en mladinski in štirje otroški. Strokovni spremljevalec revij je Matej Penko.
Med aktivnostmi, s katerimi Unec ohranja svojo povezanost z generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom, je tudi Pohod po poteh generala Rudolfa Maistra. Letošnji bo to soboto, 1. aprila. Začel se bo ob 10. uri pred tamkajšnjim gasilskim domom, saj je PGD Unec med soorganizatorji pohoda.
Pohod po lepi spomladanski naravi pelje do več znamenitosti – od Unške koliševke, SO razvalin starega gradu nad Uncem in dvorca Haasberg na drugi strani vzpetine. Pripravili so dve različno dolgi trasi, zato je pohod, ki se bo zaključil z druženjem, primeren za različne generacije, tudi za družine. Poslušaj.
Gospodarski forumi regionalnih zbornic so uveljavljeni mesečni dogodki, gost marčevskega v dvorani Regionalne zbornice Postojna bo danes ob 16. uri Martin Jezeršek, direktor družinskega podjetja z najdaljšo tradicijo cateringa v Sloveniji.
Gost bo predstavi podjetje, v katerem ima vsak član družine svojo vlogo in spregovoril o iskanju rešitev za težave, ki pestijo gostince. Med njimi je najbolj akutno pomanjkanje kadra. Poslušaj.
Februarja je v samozaložbi izšla nova pesniška zbirka Ane Horvat z naslovom “S plamenico upora do zarje svobode”. Posvetila jo je vnukom in zanamcem v spomin na pogum prednikov. Zbirka se je pričela izoblikovati po smrti njenega očeta leta 2010.
Razdeljena je na štiri sklope. Ana Horvat uporablja akrostihe, naslovi so sestavljeni iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi. Že leta 2014 je v samozaložbi izdala pesniško zbirko Rožnati etirji, njene pesmi pa so bile že prej objavljene v različnih publikacijah.
Kmetijsko prakso “Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja” (OOTT) morajo izvajati nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih površine se nahajajo na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja in imajo status OOTT. V praksi to pomeni, da kmetje teh površin v naslednjih letih ne smejo preorati ali spremeniti v nekmetijsko rabo, kamor sodi tudi zaraščanje.
Tovrstna območja smo v Sloveniji že poznali, a z novo ureditvijo jih je občutno več. Nesorazmerno s preostalimi deli države so se povečala na Primorskem in Notranjskem. Tudi kmetje na Ilirskobistriškem že vedo, kaj pomeni OOTT, pravi vodja tamkajšnje Kmetijsko svetovalne službe pri KGZ Nova Gorica Rafaela Žejn, a opozarja na pomembne razlike s prejšnjim finančnim obdobjem. Poslušaj prispevek.
Foto: KGZS