Analiza prometa na Krasu je pokazala, da vozniki težkih tovornih vozil za tranzit pogosto uporabljajo državne ceste. Tako se izognejo plačilu cestnine za avtoceste in hitre ceste. Direkcija za infrastrukturo je zato naročila izdelavo načrta prometne ureditve, s katerim bi na tem območju omejili tranzit težkih tovornih vozil in preprečili odliv tranzitnega tovornega prometa s hitre ceste med Razdrtim in Vrtojbo ter avtoceste od Gabrka do Fernetičev na državne ceste, ki jih upravlja direkcija. 

Območje, ki ga zajema načrt, vključuje več odsekov državnih cest na Krasu, ki povezujejo pomembna lokalna središča. To so odseki med hitro cesto Razdrto-Vipava-Ajdovščina-Selo-Šempeter-Vrtojba in avtocestnima odsekoma Razdrto–Divača ter Gabrk–Sežana–Fernetiči. V okviru izdelave načrta so proučili prometne razmere, pregledali obstoječe omejitve in določili konkretne ukrepe za izboljšanje prometne ureditve, vključno s prilagoditvijo signalizacije na ključnih križiščih. Direkcija za infrastrukturo je že že pristopila k izvedbi načrtovane prometne ureditve. Urejena bo do začetka aprila. Kot so zapisali, je njen glavni cilj  izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti prometa, zmanjšanje obremenitve okolja in zaščita državnih cest pred prekomernimi obremenitvami.

Regijsko stičišče nevladnih organizacij Boreo vabi društva, klube in druge nevladne organizacije, ki imajo sedež v občini Ilirska Bistrica, na predstavitev možnosti za sodelovanje. Srečanje bo v sredo, 19. marca, ob 16. uri v Žnideršičevi dvorani Doma na Vidmu.

Kot je povedala vodja Borea Tatjana Rant, je regija, ki jo stičišče pokriva velika, Ilirska Bistrica pa toliko oddaljena, da se ji želijo bolj približati. Poslušaj. 

Nekdanji učenec starotrške šole v Loški dolini, zgodovinar, raziskovalec in direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš dobro pozna zgodovino in šolstvo Loške doline. V svoji diplomski nalogi, ki jo je komisija nagradila s Prešernovo nagrado za študente, je pisal o zgodovini Loža in okolice, obravnaval je tudi srednjeveški čas.

Pisal je o povojnih pobojih in žrtvah na Notranjskem ter popisal vse žrtve za bivšo cerkniško občino. V mladih letih je bil tudi uspešen športnik – dosegel je zavidljive rezultate na državnem prvenstvu Jugoslavije v maratonu, prav tako je bil državnik prvak Slovenije na 21 km.

Skupina raziskovalcev iz Črne gore, Francije, Hrvaške, Kitajske, Slovenije in Španije  je v Črni gori odkrila in opisala nov rastlinski rod ter vrsto. Raziskavo je vodil višji kustos iz Prirodoslovnega muzeja na Reki, tudi sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem. dr. Boštjan Surina. Odkritja novih vrst niso redka, odkritja novih rodov pa zelo, zato je omenjeno dobilo oznako enega večjih, če ne največjega v zadnjih 200 letih raziskovanja raznolikosti in evolucije rastlin.  

Na rastlino, ki je ni poznala, je postala pozorna znanstvenica iz Črne gore, ki na ekskurzijo peljala prav slovenske speleobiologe. Izkazalo se je, da je ne pozna  nihče, jasno je bilo le, da najdba sodi med ustnatice. Skupina znanstvenikov je to trajnico, ki cveti maja, pod vodstvom Surine proučevala več let, potrebne so bile tudi DNK analize. Gre za izjemno staro rastlino, poimenovali so jo Petrolamium crnojevicii, najbližje evolucijske sorodnike ima na okoli 5 tisoč metrih nadmorske višine v Himalaji. Boštjan Surina, ki prihaja iz Ilirske Bistrice, je tudi izjemen poznavalec flore Snežnika. Seveda smo ga vprašali, ali lahko tako imenitno najdbo pričakujemo tudi na našem očaku. Poslušaj. 

Boštjan Surina na terenu in novoodkrita  dragocenost 

Foto: Prirodoslovni muzej Rijeka 

V soboto, 22. marca, se bo od 18. ure dalje plesalo in pelo v dvorani Skala v Pivki!