Kegljaška zveza Slovenije je v petek na slovesnosti v Kranjski Gori razglasila najboljše posameznike in klube v letošnji sezoni. Predsednik zveze Zoran Mojškerc je podelil priznanje kegljačema leta, to sta članica Kegljaškega kluba Ljubelj Marija Ahačič Premrl in Uroš Stoklas iz Kegljaškega kluba Radlje.

Kar dve kegljaški priznanji sta odšli v Kegljaški klub Pivka.  Mladinec leta 2023 je postal Denis Pašić, kadetinja pa njegova klubska kolegica Aurora Pekošak.  V Kegljaškem klubu Proteus Postojna so se razveselili naziva najboljši, ki so si ga ekipno priigrali klubski mladinci,  med kadetinjami ekipno pa so naziv v Cerknico odnesle kegljačice Bresta.

Foto: Kegljaška zveza Slovenije 

V Notranjskem muzeju Postojna so v petek odprli razstavo “Rock Postojna”, ki prinaša pregled zgodovine rock glasbe na Postojnskem. Zgodovinar Tine Kaluža, ki jo je pripravil, pa zaključuje niz pogovorov s posamezniki, ki so v kraju soustvarjali glasbeno sceno. Pred mikrofon je zvabil Iztoka Djordjeviča, ki mu domačini pravijo kar Ize.
Beatle, Rolling Stonese in Pomarančo je prvič slišal pri očetu. Kasneje se je začel spogledovati z organizacijo festivalov, odprl se je tudi o začetkih festivala Trnje. Tine in Ize sta klepetala tudi o koncertnem programu Mladinskega centra Postojna.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo RS za kulturo so v petek podelili nazive Branju prijazna občina. Letos se z nazivom, ki je namenjen spodbujanju dejavnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, lahko pohvali šest občin: Bovec, Črnomelj, Lovrenc na Pohorju, Ilirska Bistrica, Logatec in Sežana.

Občina Ilirska Bistrica s podporo ustanovam, društvom, šolam in drugim akterjem na področju knjige izkazuje visoko osveščenost o pomenu različnih projektov, dogodkov, prireditev, na katerih sodelujejo tudi občinski uslužbenci in tako podpirajo spodbujanje branja.

V občini Logatec pozitiven in dejaven odnos do bralne kulture in pismenosti potrjujejo s podporo številnim lokalnim literarnim in kulturnim društvom ter regionalnim in mednarodnim projektom in programom.

Občina Sežana pa je pobudnica številnih projektov in dejavnosti s področja bralne kulture in branja, ki so prepoznani tudi v širšem slovenskem prostoru. Na območju občine deluje vrsta javnih zavodov in drugih kulturnih organizacij, ki delujejo tudi na področju bralne kulture, svoj ugled pa gradi tudi s podporo spominu pesnika Srečka Kosovela in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v vlogi soorganizatorja Festivala Vilenica.

 Naziv Branju prijazna občina je od leta 2017 prejelo 63 občin, naziv velja tri leta, nato ga je treba obnoviti.

Župan Občine Ilirska  Bistrica dr. Gregor Kovačič (na sredini) in mag. Nevenka Malavašič in vodja službe za družbene dejavnosti na Občini Logatec mag. Nevenka Malavašič 

Foto: Občina Logatec 

Med lokalnimi skupnostmi, ki v Sloveniji najuspešnejše črpajo evropska sredstva, je tudi Občina Pivka. V finančni perspektivi 2014-2020 je  je bila s 3.689 evri na prebivalca kar na drugem mestu.

 Župan Robert Smrdelj razlaga, da se na občini zelo trudijo, da poleg lastnih sredstev dobijo še čim več zunanjih. Poudarja, da je zelo pomembno, da ima občina vizijo in narejene projekte in z njimi čaka na prvo razpisno priložnost. Poslušaj. 

Tretji december je v Sloveniji Ta veseli dan kulture, ko muzeji, galerije in podobne ustanove na široko odprejo vrata in pripravijo tudi zanimivo dogajanje. Mi pa smo v Nedeljskem klepetu vrata odprli oziroma pred mikrofon povabili vodjo Notranjskega muzeja Postojna Tino Poljšak.

“Muzej je ustanova, ki je odprta za vse ljudi, mora biti tudi kritičen in predstavljati javnosti stvari, ki jih raziskuje”, razlaga vodja te enote Zavoda Znanje, ki je v muzej vpeljala pedagoške vsebine in vanj tudi s pomočjo družbenih omrežij in sodobnih tehnologij in novih pristopov predstavljanja muzeja in njegovega dela pripeljala nove obiskovalce. 

Zgodovinarka in sociologinja je že kot študentka delala v Narodnemu muzeju Slovenije, v Notranjski muzej je prišla kot projektna sodelavka in delo nadaljevala kot kustosinja pedagoginja. Tako je združila svoji veliki ljubezni – muzealstvo in delo z otroki. Za dušo še vedno odvodi kakšno pedagoško uro, za nova znanja in vedenja o svoji stroki pa na potovanjih po svetu vedno obišče tudi muzeje. 

“Človek potrebuje izzive,” pravi lastnica dveh škotskih mejnih ovčark. Osebno zavezo varovanju okolja in družbeni odgovornosti pa je prenesla tudi v Notranjski muzej Postojna, prvi slovenski muzej s trajnostnim certifikatom Zeleni ključ. Prisluhni pogovoru. 

Foto: Simon Avsec