Novice

  • O AVTOCESTI SE (TRENUTNO) NE GOVORI

    O avtocesti Postojna-Jelšane smo nazadnje slišali lani. Takrat je Dars pojasnjeval, da bi bilo državni prostorski načrt,  če ne bi bilo zapletov,  po terminskem planu mogoče sprejeti do konca leta 2025, v nacionalnem programu je gradnja predvidena po letu 2030.

     V dveh desetletjih s umeščanja avtocestnega kraka se je zamenjalo že veliko potencialnih tras in priključkov, tudi na Pivškem. Kaj se zdaj dogaja, smo vprašali župana Roberta Smrdelja. Poslušaj. 

  • “KO IMAŠ OTROKA, NI NIČ NEMOGOČE”

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je včeraj ob materinskem dnevu obiskala Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna. Na svojem prvem obisku v tej ustanovi je z direktorjem Aleksandrom Merlom med drugim spregovorila o padcu natalitete, dostopnosti ginekoloških ambulant in nevarnostih vse bolj pogostega poroda na domu. Ogledala si je tudi novi oddelek za oploditve z biomedicinsko pomočjo.

    V pogovoru za Radio 94 je izpostavila domačnost porodnišnice in srčne zaposlene. Z njimi se je pogovarjala tudi o upadu števila rojstev. V postojnski porodnišnici se vsako leto rodi okoli 1500 novorojenčkov. V zadnjih letih je število porodov v skladu s splošnim trendom v Sloveniji sicer nekoliko upadlo – lani so jih našteli 1460, v državi pa 16.800. Beseda je tekla o ženskah, ki se vse pozneje odločijo za otroka ali pa se sploh ne, ker ne želijo izstopiti iz cone udobja in jim več pomeni svoboda. A predsednica ob tem pravi: “Imeti otroka je nekaj najlepšega na svetu – je svoboda, je mir, notranji mir. Tega jaz kot mama ne bi zamenjala za nič na svetu.” Po njenih besedah imeti ob sebi otroke in parterja, pomeni imeti podporo, kar potrjuje tudi njena kariera. Poslušaj. 

     

    Foto: Valter Leban

     

    Avtor:Anja Curk Repič, Maruša Mele Pavlin
    • OBISK PREDSEDNICE DRŽAVE V PORODNIŠNICI V POSTOJNI 25.3.2024 - Valter Leban-1517
    • OBISK PREDSEDNICE DRŽAVE V PORODNIŠNICI V POSTOJNI 25.3.2024 - Valter Leban-1378
    • OBISK PREDSEDNICE DRŽAVE V PORODNIŠNICI V POSTOJNI 25.3.2024 - Valter Leban-1366
    • OBISK PREDSEDNICE DRŽAVE V PORODNIŠNICI V POSTOJNI 25.3.2024 - Valter Leban-1245
    • OBISK PREDSEDNICE DRŽAVE V PORODNIŠNICI V POSTOJNI 25.3.2024 - Valter Leban-1218
  • GENERACIJA Z: KAJ DELA BIBILOTEKAR?

    V Mestni knjižnici Postojna smo obiskali Tajo Gornik Baraga, ki nam je predstavila poklic bibliotekar.

    Mnogi mladi se trenutno odločajo, s katerim poklicem bi se ukvarjali v prihodnosti in na katero šolo ali fakulteto bi se vpisali. Delo knjižničarja oziroma bibliotekarja je izredno zanimivo. Taja Gornik Baraga v Postojnski knjižnici dela že dolgo. Petnajst let je bila direktorica, danes pa dela kot bibliotekarka. Ta poklic je v njeno življenje prišel naključno, v tokratni oddaji Generacija Z, pa Taja opisuje, kako bibliotekarstvo izgleda in kaj so največji izzivi tega poklica. Za delo v knjižnici ni dovolj, da nekdo rad bere, pač pa mora opraviti posebno šolanje in strokovni izpit …

    Poslušaj. 

    Avtor:Maša Zidar
  • ROŠEVI DNEVI S FINALISTKO IZ ROVT

    Roševi dnevi so literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol. Pomenijo zaključek vseslovenskega literarnega natečaja, imenovanega po Franu Rošu. Letošnji bodo 27. marca v Celju. Na njih se bodo predstavile tudi tri učenke iz logaških šol. Na natečaj za Roševe dneve 2024 se je letos prijavilo 39 mladih literatov iz vse Slovenije, ki obiskujejo 25 osnovnih šol.  16 učencev obiskuje 8. razred, 23. pa jih bo letos zaključilo osnovnošolsko izobraževanje.

    Vsa besedila, ki so prispela na letošnji natečaj, je pregledala strokovna komisija. Letos sta jo sestavljali pisateljica, prevajalka, avtorica učbenikov za slovenski jezik in profesorica  Mateja Gomboc ter  pesnica, pisateljica, jezikoslovka in profesorica Katarina Gomboc Čeh. Za državno srečanje sta izbrali dvajset mladih avtorjev in njihovih mentorjev. Mladi literati bodo sodelovali na dopoldanski literarni delavnici, ki jo bo vodila Katarina Gomboc Čeh. Na srečanje bodo povabili tudi njihove mentorje ter urednike nagrajenih šolskih glasil ter zanje v istem času pripravili posebno delavnico pod vodstvom Mateje Gomboc.

    Med izbranimi so tudi tri logaške predstavnice, ena je celo med finalistka. To je Julija Gorišek iz Osnovne šole Rovte. Pod mentorstvom Ljudmile Treven je napisala prozno besedilo z naslovom Pismo neznancu. Julija se bo še posebej predstavila na zaključni prireditvi v Glasbeni šoli v Celju, 2. aprila pa je povabljena tudi na predstavitev in javno branje v Center za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljano, so ob tem sporočili iz revije Mentor pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. 

    Med dvajsetimi izbranimi mladimi literati sta še dve učenki iz Osnovne šole 8 talcev. Naslov proznega besedila Sare Simšič je Ujetost, Janje Simonišek pa podoba v ogledalu. Njuni mentorici sta Jasna Brenčič in Sergeja Šorli.

    Vodja logaške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tanja Pina Škufca nam je poleg finalist Roševih dnevov predstavila tudi Logatčanko, ki je v marcu sodelovala na regijskem srečanju Festivala mlade literature Urška.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • IZDELOVANJE SUHORSKIH PIRHOV SE PRENAŠA IZ GENERACIJE V GENERACIJO

    Kar nekaj časa pred veliko nočjo začnejo v brkinski vasi Suhorje nastajati suhorski pirhi. Za njihovo izdelavo si je treba vzeti čas, saj pobarvana jajca krasijo s tehniko praskanja. Najpogostejši motivi so rastlinski, pogosto ornamentirano cvetje, šopki, srca in barčice; priljubljeni so ptički z oljčno vejico, golob miru torej, med nabožnimi motivi izstopata jagnje in napis IHS, tradicionalnim pa dodajajo tudi nove motive. Na zdaj največkrat izpihana pobarvana jajca radi tudi izpraskajo letnico nastanka in napišejo Suhorje. Suhorski pirhi so od leta 2022 tudi vpisani v register nesnovne kulturne dediščine.

    Pri prenašanju znanja izdelovanja  suhorskih pirhov iz roda v rod  v rod ima pomembno vlogo več generacij družine Volk – Krebelj – Dekleva. Pogovarjali smo se s Kristino Volk, ki je že četrta generacija izdelovalk suhorskih pirhov in vesela je, da jih bosta praskali še vsaj dve generaciji. Svoje znanje je prenesla na hči in vnukinjo. Poslušaj.

     

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin, Maša Zidar