Z vstopom v novo leto 2023  v avli logaškega Upravnega centra svoje keramične umetnine predstavlja mlada ustvarjalka Anamarija Cvbelbar, je sporočila logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in dodala: »Ustvarjanje je zanjo igra!«

 Tokratna razstava je avtoričino igrišče oblik in barv, njeno raziskovanje ter veselje. Ustvarjalne ideje pod njenimi spretnimi prsti dobivajo konkretno podobo. V ustvarjalnem procesu skozi likovni jezik raziskuje razmerja med  formo, obliko in barvo. Oblikovanje in raziskovanje prostorskih razmerij med polnim in praznim, oblim in oglatim, velikim in majhnim, linijo in ploskvijo, itn. ponuja neštete možnosti skladanja likovnih elementov. Avtorica jih pri svojem delu na različne načine preizkuša in skozi igro stopnjevanja kontrastov in harmonij spreminja v estetsko dovršene uporabne izdelke, ki žganjem v lončarski peči dosežejo končno podobo in trdnost.

Anamarija Cvelbar je po poklicu likovna pedagoginja,  zaposlena  je kot učiteljica likovne umetnosti v osnovni šoli. Magistrirala je iz ilustracije; ustvarila je lastno slikanico brez besedila z naslovom Stara hiša, za katero je prejela tudi Prešernovo nagrado 

Zadnjih nekaj let se je usmerila v delo z glino. V svojem ateljeju ustvarja predvsem uporabno keramiko, v katero poskuša z igro barv in oblik vdihniti čim več estetske dovršenosti. 

Razstavo, ki jo organizira logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti si je mogoče ogledati od 3. do 31. januarja 2023, v poslovnem času v Upravnega centra Logatec.

Vir: JSKD, OI Logatec 

Društvo likovnikov Logatec danes ob 18. uri vabi na odprtje razstave članov mozaične sekcije Kulturnega društva Rak Rakek. Gre za dela, ki so nastala v minulih sezonah na temi “ptice naših krajev” ter “sadje, zelenjava in slaščice”. Odprtje bodo popestrili učenci logaške glasbene šole.
Mozaična sekcija rakovškega društva šteje krepko čez 30 članov, aktivna je zadnjih pet let. Članice trenutno razstavljajo tudi v knjižnici v Starem trgu, tam so na ogled dela z naslovom “Picasso po naše”. Mozaike v logaški Stekleni galeriji pa si lahko ogledate vsak delovnik v januarju v popoldanskem terminu.

Na spletni strani Borea  – regijskega stičišča nevladnih organizacij primorsko-notranjske regije je objavljen vprašalnik, aktualen za nevladne organizacije v Občini Postojna. Boreo si želi, da bi stavba nekdanje porodnišnice sredi mesta, iz katere se bo izselil oddelek vrtca, zaživela kot družbeni center nevladnih organizacij.

Zato še enkrat preverja njihove prostorske potrebe, saj jih je nazadnje pred desetimi leti in verjame, da so se te v tem času pri marsikateri organizaciji spremenile. Pri nadaljnjih usmeritvah in aktivnostih je mnenje potencialnih uporabnikov zelo pomembno. Poslušaj. 

Devetošolec Aleksandar Bogunović iz Postojne je v tej sezoni blestel na mednarodnih tekmovanjih v kartingu. Član Avtomobilističnega kluba ABA Racing s Prestranka ima visoke cilje, a ve, da je pred njim še veliko dela.

Zaveda se, da njegovo življenje teče drugače kot življenje vrstnikov. Ni mu težko. Za to se je odločil sam, ker ima ta šport rad in vodi ga jasen cilj  – postati najboljši na svetu. Sredi decembra se je Aleksandar odpravil v Španijo in se tam srečal s prvakom v formuli 1 Fernandom Alonsom, kar ga je še spodbudilo. Poslušaj.

Sredi decembra je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) razglasil najbolj skrbne lastnike gozdov za leto 2022. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14 območnih enot ZGS, je izpostavil zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Najbolj skrben lastnik gozda za leto 2022 na območju Zavodove enote Postojna je Janez Meden. Kot je povedal, ima gozd pretežno v svojem domačem revirju, torej na Menišiji v Občini Cerknica. 

“V gozd je treba vlagati, ” poudarja nagrajenec. Če le nima družinskih obveznosti, se v svoj bukovo-jelov “raj” odpravi vsako popoldne po službi. Tudi delovno mesto ima velikokrat v gozdu, saj je učitelj praktičnega pouka na SGLŠ. Dijakov ne želi naučiti le praktičnih spretnosti,  zadovoljen je, kadar med njimi vzpodbudi razmišljanje o sonaravnem in trajnostnem razvoju gozda. Poslušaj. 

Foto: SGLŠ n Radio 94