Postojnski svetniki na sinočnji seji niso soglašali z odpravo sklepa o oprostitvi plačila okojske dajatve za odvajanje odpadnih vod na območju lastne oskrbe s pitno vodo. Po prepričanju večine razpravljavcev namreč ni pošteno, da bi ljudje plačevali za tisto, kar so sami naredili. Okoljske dajatve naj bi bile, kot je ugotavljala finančna uprava, nepravilno obračunavane v naseljih Razdrto, Ubeljsko in Šmihel, vendar pa predlog prej omenjenega sklepa s krajani teh območij ni bil usklajen, so na seji opozorili svetniki. Poudarili so še, da okoljska dajatev ni subvencionirana, zato jo je treba vsem zaračunavati na enaki osnov. Postojnski svetniki bodo zato predlagali vladi, naj spremeni posamezne dele Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ker so ti neustrezni, neprimerni in tudi nepravični, izvajanje te uredbe pa naj se začasno zamrzne. Več v prispevku.

SGLŠ spodbuja prostovoljstvo, posvečajo mu tudi današnji dan. Dijaki bodo danes izvedeli, kako se lahko kot prostovoljci udejstvujejo v tujini. Na predavanju bodo slišali, kako je v Indokini skrbeti za tigre in kako živijo v Severni Koreji. Poslušaj.

Danes bo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici prireditev Odprimo vrata upanju, na kateri bodo predstavili tri pesniške zbirke Janeza Škrlja. Prireditev do humanitarne narave, saj bo Janez Škrlj sredstva, ki jih bo na njej zbral, podaril. Polovica bo šla v Anin sklad za otroke iz velikih družin, druga polovica pa bo namenjena slepim in slabovidnim otrokom. Več v prispevku.

Zaradi več let trajajoče recesije vse več občanov živi na robu preživetja. Občina Postojna razmišlja, da bi vzpostavila ljudsko kuhinjo. Uporabnikov, ki bi za subvencionirano kosilo odšteli evro, bi bilo okoli 150. Zdaj iščejo ponudnika, ki ima kapaciteto še za 150 dodatnih kosil, to bi lahko bil vrtec. Kosila pa bi stregli v lokalu pri Zeleni dvorani, ko jo bodo letos obnovili, pa v sami dvorani. Prisluhni.

Škoromati želijo postati del Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva. Veljajo za prve in najstarejše maske na Slovenskem, saj zapise o njih najdemo že v prvi polovici 14. stoletja. A vpis na Unescov seznam je dolgotrajen in zahteva sodelovanje vseh akterjev. Po slovenski zakonodaji in zahtevah Unesca se vse začne z vpisom nacionalni register žive kulturne dediščine, nadaljuje z razglasitvijo žive mojstrovine in šele nato se lahko začne priprava za vpis na Unescov seznam. Enota pod imenom škoromatija je v registru nacionalne kulturne dediščine od leta 2012. Da bo šele prvi korak zaključen, pa morajo vpisu v register prikimati večina društev, ki v Brkinih ohranjajo 700-letno tradicijo. Prisluhni pogovoru z dr. Neno Židov.