Naš studio sta obiskala Aljaž Žakelj in Gregor Samsa, dijaka Šolskega centra Postojna, ki sta se udeležila letošnjega 33. državnega tekmovanja Mladi in gore.
Lani sta bila v zmagovalni osnovnošolski ekipi, ki je tekmovanje teoretičnega in praktičnega planinskega znanja pripeljala v Postojno. Že kot šolarja sta obiskovala planinski krožek.
Zgodovinar Ivan Simčič je pripravil monografijo o Dragotinu Ketteju, ki jo je naslovil »Kettejeve sledi«. Avtor pravi, da kjerkoli je pesnik živel ali delal, je pustil sledi. Njegovo ime danes krasi bistriško osnovno šolo, pohodno pot proti Premu, nagrade za kulturni prispevek in Moški pevski zbor.
Recenzentka dr. Urška Perenič je zapisala, da Simčič k obravnavi Kettejevega življenja pristopa spoštljivo in z navdušenjem obenem, predvsem pa z željo, da bi se v naših krajih še naprej ohranjal spomin nanj. Predstavitev knjige bo v Kettejevi dvorani Doma na Vidmu v soboto, 25. februarja ob 18. uri.
Svetovalno središče v izobraževanju odraslih deluje v okviru Ljudske univerze Postojna, kjer ima tudi svoj sedež. Odraslim omogoča in jim ponuja informacije in svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja, načrtovanju in razvoju kariere, vrednotenju že pridobljenega znanja in samostojnem učenju. Namenjeno je vsem odraslim, ki imajo kakršno koli vprašanje, dilemo, željo v zvezi z izobraževanjem, učenjem, kariernim razvojem. Kot pravi organizatorka izobraževanja odraslih na ljudski univerzi Erika Švara, današnje učenje ni dolgočasno posedanje s knjigo. Učenje danes ponuja obiskovanje zanimivih delavnic, pridobivanje znanja z izkušnjami, je praktično seznanjanje s tistim, kar nas zanima in bomo lahko uporabili za bolj kakovosten vsakdan.
Na svetovalno središče se pogosto obrnejo tudi posamezniki, ki se odločajo za nadaljevanje izobraževanja, za poklicno usposabljanje ali opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije, na področju razvoja zaposlenih, pa središče svetuje tudi delodajalcem Svetovalno središče, ki deluje, pri Ljudski univerzi Postojna z novim letom deluje tudi na dislokaciji v Cerknici, vsak 3. torek v mesecu med 13. in 15. uro v prostorih Zavoda Samostojensi. Na tovrstnih brezplačnih svetovanjih beseda teče o kariernem razvoju, saj si svetovanec z vključitvijo v izobraževalni program oz. usposabljanje želi pridobiti boljše delo, boljše delovne pogoje ali se začeti ukvarjati s tistim, kar ga resnično veseli. Poslušaj.
Foto: Ljudska univerza Postojna
Galerija P74 na letošnjem mednarodnem sejmu sodobne vizualne umetnosti ARCOmadrid med 22. in 26. februarjem predstavlja dela slovenskih umetnic Milene Usenik in Polonce Lovšin. Sejem ARCOmadrid sodi med največje in najpomembnejše evropske sejme sodobne umetnosti, predstavlja mesto srečevanja in izmenjave med Evropo in Južno Ameriko, so sporočili iz galerije in dodali, da se letos na njem predstavlja 211 galerij iz 36 držav, od tega 170 v glavnem programu.
Milena Usenik je ena vidnejših sodobnih slovenskih umetnic. Kot so zapisali v Galeriji P74, je pred slabim desetletjem prvič na enem mestu zbrala večino svojih slikarskih del iz 70. let minulega stoletja, hibridov, ki inovativno združujejo elemente poparta in oparta. V teh delih izraža kritičen odnos do vsakdanjika sodobne potrošniške družbe. V tem okviru je še posebej izpostavila problematiko uporabe ženskega telesa kot objekta želje v množičnih medijih in popularni kulturi. V kasnejših desetletjih njenega ustvarjanja je mogoče slediti različnim ciklusom in podobam, ki utelešajo različne načine gledanja. Umetnica, rojena leta 1934 na Blokah živi in ustvarja v Logatcu in Ljubljani.
Polonca Lovšin pa je vizualna umetnica in arhitektka, pred letom dni je razstavljala tudi v Hiši kulture Pivka.
Člani Kluba logaških študentov že tretje leto zapored prirejajo Logaški filmski festival. Na platnu Narodnega doma Logatec se bo od danes do nedelje zvrstilo šest aktualnih slovenskih filmskih uspešnic -Prasica, slabšalni izraz za žensko, Dedek gre na jug, Pr’Hostar 2‰, Divja Slovenija, Trohnjenje in Idila. Kot pove predstavnica Kluba logaških študentov Petja Škrubej, so se za ta izbor odločili, ker je najbolj ustrezal njim, prepričani pa so, da bo tudi logaškemu občinstvu. Ob tem doda, da bo vsak večer po koncu predvajanja omenjenih filmov sledil pogovor z ustvarjalci.
Kino je v Logatcu aktivno deloval od časa po drugi svetovni vojni do konca drugega tisočletja, ko so filme predvajali štirikrat na teden. Zaradi pojava videokaset je obisk upadal, zato je kino počasi zamrl. Pred tremi leti so člani Kluba logaških študentov zadevo znova obudili in priredili prvi Logaški filmski festival, ki ga aktivno peljejo dalje. Velke načrte imajo tudi za naprej. Več v priloženem posnetku.
Foto: arhiv organizatorja
