V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici bo s 7. aprilom na ogled nova likovna razstava. Svoje “Slike od včeraj” bo predstavil Edo Seles, ki pravi, da se je s slikanjem pričel ukvarjati iz radovednosti. Tokratna razstava bo na ogled do 10. maja.
Sprva se je preizkusil z manjšimi formati, nato je zbral pogum tudi za večja platna. Seles je sicer tudi avtor značke prijateljske planinske poti Snežnik-Snježnik, prve markacije poti so bile zarisane sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Na fotografiji je upodobljen Prem, kraj Selesovih staršev.

V Postojni so na lokaciji nekdanjega TIC-a na Tržaški cesti včeraj odprli Center trajnostne mobilnosti in tako pod eno streho združili  mobilnostno svetovanje, popravilo in izposojo koles POSbikes, brezplačni mestni prevoz Furman, delavnice o trajnostni mobilnosti za učence in dijake in izposojo e-vozila.

 Center trajnostne mobilnosti  nudi podporno okolje za razvoj, koordinacijo in promocijo kolesarjenja, hoje, uporabe javnega potniškega prevoza.  Župan Igor Marentič je ob tem spomnil, da v Postojni gradijo kolesarske poti, ki bodo povezovale mesto in vasi, izpostavil je mestni prevoz Furman in subvencioniran sistem za avtomatizirano izposojo mestnih koles  POSbikes kot na tri večje korake občine pri vzpostaljanju okolju prijatnega prevoza. Prisluhni. 

Foto: Radio 94 in Občina Postojna 

Zveza slovenskih glasbenih šol je tudi letos v Cerknici, rojstnem mestu skladatelja, pevca in glasbenega pedagoga Frana Gerbiča, podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča najbolj zaslužnim pedagogom, ravnateljem in drugim delavcem, ki delujejo na področju glasbene vzgoje in izobraževanja. Na podlagi razpisa je komisija izbrala dobitnike dveh nagrad in šestih priznanj.

Gerbičevi nagradi za življenjsko delo za leto 2023 sta včeraj prejela  Alojz Lipovnik in Bojan Glavina. Oba sta s svojim delom v glasbenem šolstvu pustila izjemno sled,  prvi zlasti v razvoju glasbenega izobraževanja mladih v koroški regiji in v zamejstvu, drugi pa s svojo vsestransko dejavnostjo.

Bojan Glavina, ki je svojo glasbeno  pot začel na Glasbeni šoli v Ilirski Bistrici, je ob pedagoškem delu ustanovil in urednikoval  reviji Primorska sozvočja, je ustanovni član Društva klavirskih pedagogov Slovenije, član strokovnih žirij na različnih tekmovanjih in koncertni organizator. Ustvaril je tudi skladateljski opus, namenjen večinoma otrokom in mladini. Vodil je klavirska aktiva Glasbene šole Koper in Zveze primorskih glasbenih šol, bil pobudnik za obeleževanje  100. obletnice rojstva koprskega skladatelja Vladimirja Lovca, redno sodeluje z društvi, zbori in osnovnimi šolami. Napisal je tudi več člankov in časopisnih kritik.

Alojz Lipovnik je deloval na Koroškem in sicer na obeh straneh meje  –   na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem  in v  Slovenski glasbeni šoli  avstrijskem Koroškem,  kje je po  avstrijskem učnem načrtu pripravil učbenik za štiri razrede nauka o glasbi.

Gerbičeva priznanja za izjemne dosežke na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja so prejeli Matea Brečko iz Glasbene šole Slovenska Bistrica, profesorica kitare Nataša Črnugelj iz Glasbene šole Postojna, ki je z možem Antonom Črnugljem tudi soustanoviteljica Tedna kitare v Postojni, Elizabeta Demšar Zupan iz Glasbene šole Jesenice, Monika Krajnc Štih iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, Lidija Maletić s Konservatorija za glasbo in balet Maribor in Borut Vatovec iz Glasbene šole Koper.

Foto: Ljubo Vukelič, MMP 

V organizaciji Skupine Nazaret, ki v okviru MC Svetega Nikolaja deluje v Župniji Dolnji Logatec in logaške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je v Upravnem centru Logatec na ogled velikonočna razstava.

Med izdelki se tako zvrstijo košarice s pirhi, butare, svečke, prtički, okraski, tudi starejši spominki,  velikonočne voščilnice, simboli Kristusove smrti in vstajenja, kot jagnje, križi, prazen grob … in še veliko drugega. Razstava bo na ogled do 5. maja. Prisluhni. 

Člani odborov DZ za okolje ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na včerajšnji skupni seji obravnavali predlog uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000, hkrati pa osvetlili tudi problematiko kmetovanja na vedno večjem številu območij okoljsko občutljivega trajnega travinja in mokrišč. Pozvali so k iskanju skupnih rešitev.

Predlagali  so ustanovitev delovne skupine, v kateri bodo predstavniki obeh pristojnih ministrstev in organizacij s področja kmetijstva iskali rešitve glede naravovarstvenih zahtev pri izvajanju skupne kmetijske politike. Državna sektetarska na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti je  napovedala, da bo kmetijska svetovalna služba skupaj s predstavniki zavoda za varstvo narave na terenu preverila predlagane rešitve, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pa se bo nato pripravil predlog revizije.  Da bo letos izveden podroben pregled za boljšo umestitev območij OOTT, pa je na seji poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir.