Kulturno društvo Fran Gerbič danes pripravlja že tradicionalni Gerbičev večer. Neprekinjeno ga pripravljajo že od leta 2004. Komorni zbor Fran Gerbič se bo tako skupaj z baritonistom Luko Ortarjem in pianistom Tadejem Podobnikom poklonil skladatelju. Letos mineva sto let od smrti Frana Gerbiča, rojenega v Cerknici leta 1840.
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je edini med osemnajstimi inštituti, ki ne domuje v eni od stavb na ljubljanskem Novem trgu, temveč tam, kamor po svoji raziskovalni usmeritvi tudi sodi – na matičnem Krasu v Postojni. Včerajšnje slovesnosti ob visokem jubileju se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je vsem sodelavkam in sodelavcem inštituta zahvalil za dosedanje izredno dobro delo in jim čestital ob njihovem pomembnem jubileju. “Ste vrh krasoslovja kot znanosti in kot stroke v svetovnem merilu,” je dejal Pahor in poudaril, da uspehi inštituta niso samoumevni, temveč predstavljajo rezultate izjemnega prispevka treh generacij znanstvenikov in strokovnih sodelavcev, ki so inštitut umestili v sam vrh krasoslovnih raziskav.
Osnovna šola Podgora Kuteževo praznuje 40 let delovanja. Te obletnice so še toliko bolj veseli, ker so septembra začeli pouk v novih prostih. Šolstvo v Podgori v Občini Ilirska Bistrica ima sicer že dolgo in bogato tradicijo, ki jo bodo predstavili na današnji popoldanski prireditvi, ko bodo namenu predali tudi nov prizidek. V programu se bodo predstavili sedanji in nekdanji učenci šole, otroci iz vrtca, delavci šole ter Cerkveni mešani pevski zbor Podgraje.
Slikar avtodidakt Jože Šajn, ki neprekinjeno ustvarja že več kot 60 let, je dobil lastno spletno razstavo. Njeno postavitev bo danes pospremil dogodek v knjižnici v Ilirski Bistrici, kjer živi in ustvarja. Gostili bodo predsednika Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, akademskega slikarja Aleša Sedmaka, tekel pa bo pogovor o mestu in vlogi sodobnega umetnika danes, so sporočili iz galerije Šajn.
Jože Šajn se je rodil leta 1936 v Knežaku. V obdobju študija na koprskem učiteljišču se je ukvarjal z ilustratorstvom in slikarstvom. Kot likovni pedagog je poučeval na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, nato je pridobil status svobodnega umetnika. Imel je več kot 100 samostojnih razstav doma in v tujini. Njegove slike krasijo številne zasebne zbirke umetnin po vsem svetu.
Njegov zaščitni znak so “vešče” s črnimi trepalnicami, ki ponazarjajo ščit človekove duše pred neprijaznim in nasilnim svetom. Likovni kritik Ivan Sedej je o njem zapisal: “Bežen pogled v opuse samorastnikov, da ne govorimo o najbolj znamenitih modernih ustvarjalcih, kaže, da so uspeli predvsem zato, ker so se znali upreti uradnim šolam in ker so vzpostavili svojo lastno, sebi namenjeno ‘akademijo’.”
Sam pravi, da je bila njegova umetniška pot od vsega začetka zastavljena kot izziv nasproti ustaljeni poti s pomočjo institucij in avtoritet. Izobraževal se je namreč sam in se vselej upiral akademizmu.
Kot izhaja iz njegove monografije, se je kot slikar prvič predstavil leta 1955 v Kopru. Sledile so samostojne razstave po Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in še marsikje. Pri svojem ustvarjanju se je slikarsko pogosto posvečal Krasu, med njegovimi cikli pa sta poleg omenjenih vešč tudi Nimfe in Kult lepote, v katerem je upodobil ženske glave, vpete v popartističen kontekst kot komentar na poplavo raznovrstnih reklam, ki ponujajo predvsem ženskemu svetu “večno” mladost. (vir: STA; foto: Primorci.si)
To soboto ob 12. uri bo v Debatni kavarni na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu sodelovala tudi domačinka, Postojnčanka Barbara Stegel, avtorica dela Knjiga strahu ali kako mi je ime . O novih oblikah pisanja izkustvene literature se bo z njo in preučevalcem ljudskega izročila Pavletom Medveščkom, pogovarjala Manca Košir. “Psihološki dnevnik”, kot knjigo imenuje avtorica, je izšla pri založbi Tonaliteta. Trenutno je najlaže dosegljiva na knjižnem sejmu, po sejmu pa bo najverjetneje na voljo tudi že v naših knjižnicah. Mi pa smo knjigo z Barbaro Stegel na hitro prelistali v današnjih Kulturnih razglednicah…