Na Radiu 94 smo gostili logaškega Mariborčana, skladatelja, doktorja, pedagoga, aranžerja, producenta in še in še, Mitja Reichenberga. Pred kratkim je v Logatcu predstavil svojo knjigo Filmska glasba, ob tem je sodeloval tudi z logaškim simfoničnim orkestrom Cantabile. Povedal nam je zakaj se je odločil za glasbo in kje najde čas za vse projekte.
Pred natanko tremi leti je tudi naše kraje zajel katastrofalni žled. 30. januarja 2014 je sneg prešel v leden dež, naslednji dan smo se zbudili v ledenem oklepu, sneg, mraz in led so vladali vse do 6. februarja. Žledolom je prizadel večji del Slovenije in povzročil za 429 milijonov evrov škode. Skoraj polovica vse škode je nastala v gozdovih in na gozdnih poteh (214 milijonov evrov). Skupno je bilo v žledu prizadetih več kot polovica slovenskih gozdov in poškodovanih okoli devet milijonov kubičnih metrov lesa oziroma 25 milijonov dreves, ki jih je bilo treba posekati.
Elektroenergetska infrastruktura je utrpela za 80,5 milijona evrov škode, na več deset milijonov evrov je bila ocenjena tudi škoda v gospodarstvu, na železniški infrastrukturi in vodotokih. Več milijonov evrov je bilo povzročene škode na nepremičninah, državnih cestah in kulturni dediščini.
Na cestah je žledolom povzročil za 8,7 milijona evrov škode, k čemur je treba prišteti še posredno škodo, še precej huje so jo odnesle Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovnica. (foto: Valter Leban)
Društvo računovodij in finančnikov Postojna bo v četrtek pripravilo posvetovanje o letnem poročanju za organizacije, ki računovodijo po slovenskih računovodskih standardih. Pogovarjali se bodo o sestavljanju letnega poročila, merjenju sredstev in obveznosti ob zaključku leta, o spremembah pri prispevkih za socialno varnost in še o nekaterih drugih temah.
Foto: Občina Postojna
Denar, ki ga zbrali z letošnjim koledarjem, so člani PGD Unec namenili nakupu defibrilatorja. Minulo soboto so omarico za AED namestili na steno gasilskega doma. Omarica je opremljena z lučko, ogrevanjem in hlajenjem (odvisno od zunanje temperature) ter z alarmom. AED so tako dokončno predali v uporabo gasilcem in krajanom. Da bi čim več ljudi lahko pomagalo ob zastoju srca, so za krajane pripravili še izobraževanje iz temeljnih postopkov oživljanja ter uporabe defibrilatorja. V teoretičnem delu izobraževanja je članica PGD Unec Valerija Nemgar, dipl.med.sestra, širše predstavila vzroke za zastoj srca, pristop do poškodovanca in temeljne postopke oživljanja ter pomoč z defibrilatorjem.
Praktični del izobraževanja je potekal v štirih skupinah, ki so jih vodili izkušeni reševalci: diplomirana zdravstvenika Robert Sabolj in Denis Kordež, bolničar Urban Jakopin, ki je tudi član ekipe prve pomoči Cerknica, in Valerija Nemgar.
Prisotni so na lutkah praktično preizkusili pristop k poškodovancu, temeljne postopke oživljanja ter oživljanje s pomočjo defibrilatorja. Izobraževanja se je udeležilo kar 50 ljudi, kar potrjuje, ugotavljajo unški gasilci, da delajo dobro in da jih ljudje, ki jim ni vseeno za sočloveka, podpirajo. PGD Unec bo v prihodnjih dneh in tednih pripravil še nekaj izobraževanj za krajane ter zaposlene iz okoliških podjetjih.
Foto: PGD Unec
Družba Postojnska jama je točno leto dni po opaženem prvem izleženem jajčecu človeške ribice predstavila pričakovanja ob prihajajoči obletnici. Prihodnje leto bo namreč minilo 200 let od odkritja notranjih delov Postojnske jame, v postojnski družbi pa zato že napovedujejo pestro dogajanje.
V Postojnski jami pričakujejo, da bo obeleževanje omenjene obletnice nacionalni projekt in bo k pripravi različnih dogodkov pristopila tudi država, so pojasnili na današnji novinarski konferenci v Postojni.
Predvsem si želijo dobrega poslovanja, obiska in novih investicij. Slednje želijo usmeriti v hotel Jama, kjer bi po lanskem odprtju prenovljenega hotela radi prenovili še 80 sob. Trenutno poteka prenova železniškega perona v sami jami, pozneje pa se bodo usmerili predvsem na kakovost ponudbe, je povedal predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj.
Predstavil je tudi nekatere številke iz lanskega poslovnega leta, v katerem so ob skoraj 21 milijonih evrov prihodkov ustvarili dobrih pet milijonov evrov dobička, kar je 40 odstotkov več kot leto poprej.
“Vsako leto rečemo, da se tako leto ne more ponoviti, pa se nam to dogaja v še boljši obliki. Lahko pa vam zaupam skrivnost, zakaj se to dogaja – če dobro skrbiš za jamo, ti jama čisto vse vrne,” je povedal Batagelj.
Vrednost lanskih investicij je presegla sedem milijonov evrov, za deset odstotkov se je povečalo število zaposlenih v postojnski družbi, konec leta 2016 jih je bilo 179.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so dobile sodni epilog tudi dosedanje tožbe in ovadbe, je povedal Batagelj, vse med njimi pa so se končale v korist Postojnske jame.
Sodišče je v tožbi Postojne turizma (sedaj Občine Postojna) proti Postojnski jami zaradi izpodbijanja sklepov skupščine družbe pritrdilo Batagelju, zavržene so bile tudi vse anonimne ovadbe.
Najbolj pa so v Postojnski jami ponosni na mladiče človeške ribice. Pred točno letom dni, 30. januarja 2016, so na steklu jamskega akvarija opazili prvo jajčece, pozneje jih je v osmih tednih samička znesla skupno 64. Iz 22 so se razvile ličinke, 21 se jih lepo razvija in raste. Sedaj so velike okrog šest centimetrov.
Mladih človeških ribic ne bodo nikoli izpustili v naravno okolje, saj tega verjetno ne bi preživele. Bo pa njihov razvoj do odrasle dobe živali zagotovo snov za strokovno literaturo, saj o življenju teh podzemnih živali ni prav veliko znanega. Od prvega jajčeca dalje so skozi ves razvoj živali spremljali z infrardečo kamero, ki je doslej posnela za 17.500 ur posnetkov.
Batagelj se ob vsem tem zaveda, da bo treba v prihodnje ohranjati predvsem tako jamsko okolje, v katerem bodo človeške ribice preživele. K temu v prvi vrsti sodita čista in neoporečna voda ter čisto okolje.