Obiskali so nas otroci iz skupine Želodki Vrtca Postojna z vzgojiteljicama Majdo in Vido. Z zanimanjem so si ogledali naše radijske prostore, spoznali radijce in posneli novoletno voščilo za vse poslušalce Radia 94. Poslušaj.

Društvo likovnih ustvarjalcev Postojna je pred kratkim odprlo še zadnjo letošnjo razstavo »Človeška figura.« Tematska razstava je nastala na istoimenski delavnici. Na ogled je vse do 15. januarja 2018 v avli ZRC SAZU-ja.

Foto: Društvo likovnih ustvarjalcev Postojna

Potem ko so Logatčani med 10. In 24. novembrom v javni razpravi  pretresali predlog proračuna v prvem branju, so občinski svetniki  na sinočnji, zadnji letošnji seji, predlog odloka o proračunu v drugem branju  sprejeli. S skoraj 16 milijoni evrov in pol prihodkov in dobrih 17 milijonov evrov odhodkov je proračun po mnenju župana Berta Menarda uravnotežen.  Primanjkljaj naj bi v Logatcu pokrili z oceno ostanka sredstev v enaki višini.

Letošnji proračun je po županovih besedah optimističen, želeli pa bi si še kakih 500 000 evrov več. Številne ceste so namreč potrebne prenove, nekatere občinske stavbe energetske sanacije, zagotoviti je treba tudi dodatne prostore za OŠ 8 talcev. Seveda so tu še Narodni dom in knjižnica, pa obvoznica …  Tako kot v lanskem, imajo tudi v letošnjem proračunu prednost projekti, ki so sofinancirani iz evropskih ali državnih sredstev. Proračun je uravnotežen.

Na sinočnji seji so logaški svetniki sprejeli tudi letni program športa in Odredbo o prometni ureditvi v občini. Tako bodo, denimo, na parkirišču pred upravnim centrom na desni strani parkirišča uvedli časovno omejeno parkiranje, in sicer od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. Svetniki so v razpravi o parkiranju, ki je v nekaterih delih občine problematično, tudi opozorili, da bi kazalo ob večjih javnih prireditvah splošnemu parkiranju nameniti tudi tako imenovana službena parkirišča za občinskim centrom.  Po županovih besedah v občinski upravi urejajo tudi parkirne zagate na Pavšičevi ulici v Logatcu.

Ob koncu seje je župan Menard še povedal, da je problem cest v Zapolju urejen, kupljeni so tudi prostori za fizioterapijo, prihodnji teden pa bo plačana športna dvorana.

Decembra je Ustavno sodišče RS razveljavilo Uredbo o Državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna .Vlada pri pripravljanju uredbe ni upoštevala mnenja Agencije RS za okolje (Arso). Ta je v postopku sprejemanja uredbe izdala dve negativni mnenji. Vlada ima leto časa, da postopek izpelje zakonito in v skladu z ustavo. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je zadovoljen, da je sodišče presekalo gordijski vozel in povedalo tudi, da občina v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta daje le mnenje. Agencija za okolje zahteva študijo tveganja za vodni izvir Malni. Ministrstvo jo je bilo po Bizjakovih besedah leta 2014 pripravljeno narediti, a so pravniki na ministrstvu ugotovili, da za to nimajo pravne osnove, ker ni bila sprejela državna uredba o vodovarstvenem območju Malni. Sprejeta ni niti danes, a ustavno sodišče je zapisalo, da v tem primeru veljajo občinski akti. Na podlagi monitoringov pričakujejo, da bo pooblaščena organizacija ugotovila, da dejavnosti Slovenske vojske ne ogrožajo zajetja Malni.  Če bo mnenje Arsa pozitivno, bo prostorski načrt veljaven. Za Slovensko vojsko, ki vadišče uporablja, pa se po odločitvi sodišča(vsaj za leto dni) ne spreminja nič. 

Pražupnija Cerknica  je obstajala že leta 1247.  V 13. stoletju sta prvič omenjena tudi župnijska cerkev in župnik. Prvemu, ki ga poznamo po imenu, je bilo ime Leopold. Današnjo cerkev Marijinega rojstva so Cerkničani zgradili konec 15. stoletja, saj so jim staro požgali Turki. O tem priča nemški napis v gotici, ki je vzidan na cerkvi. Da jim kriva turška sablja ne bi požgala novogradnje in jim za nameček še odrobila glave, so cerkev obdali še z obzidjem. Stari del Cerknice še še danes imenuje Tabor in ohranjena taborska stolpa, kašče in ostanki obzidja vzbujajo občudovanje. Od leta 2013 župnijo vodi mag. Jožef Krnc. Do dediščine je pokazal izjemo spoštovanje, ob razumevanju in podpori župljanov, na Cerkniškem skoraj  ni več cerkve, ki ne bi bila deležna večje ali manjše obnove.  Župnija, ki jo upravljajo salezijanci, je danes seveda manjša, kot njena pramati, a cerkva in kapelic je na njenem območju veliko.

Fotografije so s slovesnega žegnanja v Martinjaku leta 2015. Vaščani so po končani obnovi cerkve sv. Vida pripravili tudi družabno srečanje.