Novice

  • NA DANAŠNJI DAN ROJEN MAKSIM GASPARI

    Na današnji dan leta 1883 se je v  Selščku nad Cerknico rodil Maksim Gaspari. Mati mu je umrla, ko je bil še majhen, kar je izredno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Oče, po rodu Furlan,  ga je poslal k teti, da bi obiskoval realko v Ljubljani, a je teta vztrajala, naj se posveti trgovskemu poklicu in ga zato odpeljala k trgovcu Murniku v Kamnik. 

    In res je med letoma 1896-1899 tam služboval kot trgovski pomočnik. Kot reklama za izložbo je takrat nastala sličica Slanik, ki jo v izložbi trgovine opazil Josip Nikolaj Sadnikar. Zavzel se je za mladega, slikarsko nadarjenega fanta. Napotil ga je najprej v Ljubljano, kasneje pa na Dunaj, in ga ves čas gmotno in moralno podpiral. Josip Nikolaj Sadnikar je bil veterinar v Kamniku, zbiratelj etnografskih, arheoloških in kulturno zgodovinskih predmetov, ki je leta 1893 v svoji hiši v Kamniku osnoval največji slovenski zasebni muzej. Med Sadnikarjevimi prijatelji so bili poleg Maksima Gasparija, ki ju je do mecenove smrti vezalo najprisrčnejše prijateljstvo, še drugi slovenski slikarji: Ferdo Vesel, Ivana Kobilca, Stane Cuderman, Miha Maleš, pa tudi hrvaški kipar Ivan Meštrović. 

    Slikarstvo je nato Gaspari študiral na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri profesorju Rudolfu Bacherju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji jugoslovanskega umetniškega kluba Vesna. Leta 1907 se je dodatno izpopolnjeval v Münchnu, nato se je vrnil domov in med letoma 1908 in 1911 odprl atelje pri Sadnikarju v Kamniku. Do leta 1928 je Gaspari na ljubljanskih srednjih šolah poučeval risanje, nato pa služil do upokojitve kot restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani. In tudi tam se je srečeval z narodnim blagom, nošami in običaji. 

    Gasparijeva umetnost je bila vseskozi naslonjena predvsem na domačo folkloro. Na začetku svoje kariere je še ustvarjal pod vplivom secesijske stilizacije, skozi osebni razvoj pa so njegove poteze postale slikovitejše, barvni toni vedno bolj umirjeni, a kot eden izmed glavnih motivov so ga še vedno spremljali krajina, portreti in motivi iz slovenske folklore. Kot restavrator v Etnografskem muzeju se je vseskozi srečeval z raznovrstnim narodnim blagom, nošami in običaji.

    Za svoja umetniška dela je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado. Kot eno izmed najbolj znanih njegovih del so vsekakor ilustracije za knjigo Slovenske narodne pravljice. Za svoje ilustracije je prejel tudi Levstikovo nagrado. Bil je tudi stalni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

    Umrl je 14. novembra 1980 v 98. letu starosti. 
     

    Na Maksima Gasparija so v njegovem rojstnem Selščku zelo ponosni. Ob 130-letnici rojstva so mu sredi vasi postavili spomenik, delo akademske kiparke Milena Braniselj. Da je Selšček Gasparijeva vas, pa pričajo tudi hišne številke z Gasparijevimi motivi. Ne dolgo nazaj so, tako kot vsako leto, pripravili Gasparijev nočni pohod, Cerkničan Robert Kužnik pa je že lani izdelal repliko njegovih jaslic.

    Vir: museums.si in arhiv Radia 94

  • ČETRTI GRAJSKI PU(N)KT

    Domačinom iz Loške doline in še posebej iz bližnjih Kozarišč ni vseeno, kako živi oziroma sameva grajski kompleks Snežnik. V pristavah gradu Snežnik bo to soboto potekal že četrti Grajski pu(n)kt s številnimi ustvarjalci in spremljajočim dogajanjem. Dogodek bo potekal v organizaciji Festivala plavajoči grad in Društva ljubiteljev gradu Snežnik, ki združujeta predvsem okoličane, in pomenita gonilni sili javnega diskurza o prihodnosti in namembnosti grajskega kompleksa. Pogovarjali smo se s predsednico društvo Natašo Mele, ki pravi, da je pomembno, da pristojni signale za oživitev kompleksa dobivajo od domačinov.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • SOCIALNI OSKRBOVALEC – POKLIC PRIHODNOSTI

    Socialni oskrbovalec naj bi bil zaradi starajoče se populacije v Evropi poklic prihodnosti. Potrebe na trgu so iz dneva v dan večje, kar so prepoznal na  Ljudski univerzi v Postojni, na kateri do konca meseca vabijo vse, ki se vidijo v tem poklicu, k pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije »socialni oskrbovalec na domu«.   

    Avtor:Zasebno: Dragana Čolič

  • ENERGETSKA OBNOVA PETIH STAVB

    Občina Logatec namerava energetsko obnoviti še pet javnih stavb, ki so v njeni lasti: podružnični šoli Laze in Hotedršica; stavbo nekdanje šole v Rovtah, kjer zdaj domujejo knjižnica, glasbena šola in društva; v Dolnjem Logatcu stavbo, v kateri sta streho nad glavo našla komunalno podjetje in pihalni orkester; v Gornjem Logatcu pa Kulturni dom Tabor. Energetska sanacija vseh petih stavb je vredna kar milijon evrov, občina upa, da bo 80 odstotkov denarja zanjo dobila na razpisu.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • ŽUPANI PROTI ODPOKLICU

    Nekaj županov, ki so spremljali obravnavo o noveli zakona o lokalni samoupravi, o kateri bo DZ po vetu DS danes znova glasoval, so izrazili nestrinjanje s predlogom uzakonitve odpoklica župana. K mirnemu protestu v DZ jih je pozvalo Združenje občin Slovenije. Po predstavitvi stališč so menili, da bi pri odločanju o tem moral prevladati zdrav razum.

     Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je v izjavi medijem v DZ dejal, da je bil veto državnega sveta na novelo zakona o lokalni samoupravi upravičen, zato je tudi danes, ko bodo poslanci o njem znova glasovali, potreben “trezen premislek”.

    Če menijo, da je institut odpoklica župana potreben, je nujno, da se v zakon vpeljejo jasnejši in bolj neposredni inštrumenti za prepreko zlorab, je dodal. Po njegovi oceni bi se institut odpoklica župana, kot so ga predlagali v SMC, v 95 odstotkih zlorabljal za politične namene.

    “Tisti poslanci, ki ga bodo podprli, svojemu okolju ne bodo naredili kakšne velike koristi,” je dejal Smrdelj. Prepričan je sicer, da je zdajšnji sistem lokalne samouprave dober, stabilen in operativen.

    Združenje občin Slovenije bo zagotovo s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije vložilo ustavno presojo, je napovedal. “Verjetno vsaka svojo”, je poudaril in dodal, da bodo zelo verjetno ustavne presoje vložile tudi same občine.

    Smrdelj je skoraj prepričan, da bo zakon, če bo sprejet, padel na ustavnem sodišču. Meni, da je volilna pravica tako varovana v ustavi, da tak zakon nima perspektive.

    Državni svetnik Milan Ozimič meni, da institut odpoklica župana “sam po sebi ni nobena grožnja” županom oziroma funkcionarjem, bo pa (z)motil delovanje lokalne samouprave in tudi delovne naloge župana, ki je po njegovih besedah motor občine in rešuje stvari, ki so za občane pomembne.

    Kot je Ozimič pojasnil medijem po obravnavi v DZ, je po njegovem prepričanju glavni problem pomanjkanje vsebinskih kriterijev, kdaj bo institut uporaben. Gre zgolj za “tehnikalije, ki so obrobnega značaja”.

    Poudaril je, da poslance v odločanju o tej noveli zakona ne vežejo nobena koalicijska pogodba in nikakršna evropska pravila, zato je po njegovem prepričanju treba, kot je dejal že Smrdelj, o tem presojati zdravorazumsko.

    Na poziv k mirnemu protestu združenja občin se je odzvalo nekaj županov. Tako so v DZ med drugimi danes prišli župani iz Maribora, Bleda, Podčetrtka, Kidričevega, Mislinje, Cerknice, Šentjurja, Litije, Dravograda in Kozjega.

    “Sam nimam problema z institutom odpoklica župana, menim pa, da ko gre za takšne strukturne spremembe v našem političnem sistemu, mora to veljati za vse,” je dejal mariborski župan Andrej Fištravec.

    Županja občine Dravograd Marijana Cigala pa je v izjavi za STA povedala, da je zelo razočarana, ker se sprejema takšen zakon. Po njenem mnenju je namreč zelo enostranski in ne dovolj strokoven. Takšen zakon, kot ga hočejo sprejeti, zagotovo pomeni začetek konca lokalne samouprave, je bila ostra.

    Poslanec SMC Jani Möderndorfer pa je v izjavi medijem dejal, da se z novelo zakona ljudem daje tretjo možnost odločanja. Če so do sedaj imeli možnost iti na volitve in referendum, bodo šli sedaj, če bo zakon sprejet, tudi na odpoklic župana, je pojasnil. “Velja pravilo, da tako kot si bil izvoljen, tako si lahko tudi razrešen. Po tem principu je zakon tudi zasnovan,” je dodal.

    Avtor:STA