Prvi maj zjutraj na vas prinaša tudi godbo. Ob igranju teh se bomo zbudili v sredino jutro. Pihalni orkester Kovinoplastika Lož bo letos tradicijo ohranjal po različnih vaseh. Pogovarjali smo se s flavtistko in oboistko, Barbaro Lah.
Začeli bodo ob pol šesti uri zjutraj, od kraja do kraja pa se bodo vozili z avtobusom. Domačini so jih v vsakem kraju veseli. Barbara Lah pravi, da so na budnici obvezne koračnice, te pa bo moč slišati tudi letos.
Foto: Pihalni orkester Lož
Ob prvem maju ob jutranji budnici po vsej Sloveniji zaigrajo godbe. Nič kaj drugače ne bo niti pri nas. Pihalni orkester Ilirska Bistrica deluje pod taktirko Janka Poklarja, s katerim smo se pogovarjali.
Ilirska Bistrica je velika občina zato bo orkester ob letošnjem prvem maju moč slišati na severnem delu občine. Ure igranja v različnih krajih je sicer določena, vendar se urnik rad zavleče. Na budnici po njegovem mnenju ne sme manjkati slovenskih koračnic.
Foto: Pihalni orkester Ilirska Bistrica
Postojnska godba 1808 nadaljuje tradicijo prvomajskih budnic, njihov jutranji razpored se začne ob 6.30 na Titovem trgu v Postojni. Od tam se bodo podali po Tržaški cesti in po bližnjih vaseh, Pivke pa letos ni na seznamu.
Obiskovalci se lahko veselijo obsežnega repertoarja koračnic, je pa vsaj na Dilcah navada, da zazveni vsaj ena Avsenikova. Prav tam bodo imeli daljši postanek. Godbeniki bodo v maju povabili še na ponovitev koncerta filmske glasbe, ki je v začetku aprila navdušil v pivškem Krpanovem domu.
Študenti Višje strokovne šole BIC Ljubljana so kot predstavniki edine evropske šole med finalisti na tekmovanju Nasa Hunch Culinary Challenge skuhali tretji najboljši zajtrk. Pripravili so ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem.
Ekipo so sestavljali: študenta živilstva in prehrane na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli, Anže Jarc in Mark Jeraj pod mentorstvom predavateljice Katarine Smole ter študenta gostinstva in turizma Cerkničanka Hana Wolf in Aljaž Ritmanič pod mentorstvom inštruktorja Andreja Molka. Slovenska ekipa je bila prva neameriška v zgodovini tekmovanja.
Foto: arhiv BIC
Letos se v vseh slovenskih regijah začenja priprava regionalnih prostorskih planov (RPP). RRA Zeleni kras je na uvodnem posvetu aprila izpostavila različne poglede na umeščanje v prostor. Namen in vsebino RPP je predstavila Dunja Mahne. Kot je povedala, se v RPP uskladijo in določijo cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja; mesta, druga urbana naselja in morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije ter njihova vloga in okvirna območja za njihov dolgoročni razvoj; širša mestna območja; zasnova omrežij družbene infrastrukture; zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture; zasnova stanovanjskih območij; prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, pomembnih za regijo; zasnova zelenega sistema regije ter povezave s sosednjimi območji.
Direktor RRA Zeleni kras Boštjan Požar pa je predstavil gospodarsko in razvojno stanje v regiji, ki predstavlja drugo najmanjše po številu GD in BDP v državi. Je proizvodno naravnano z nizkim deležem vlaganj v raziskave in razvoj; dohodek na zaposlenega in povprečna bruto plača sta pod slovenskim povprečjem.
V regiji imamo 217,53 hektarjev gospodarsko-obrtnih con, vendar komunalno opremljenih prostih parcel skorajda ni; obstoječi občinski prostorski načrti so določeni, vendar je za večje investitorje postopek priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov predolg, za manjše pa stroškovno nevzdržen.
V regiji se soočamo s pomanjkanjem stanovanj za nakup in najem ter gradbenih parcel ter s cenami, ki so neskladne s prihodki. Pogoji za kmetovanje so v regiji slabši, močno je prisotna govedoreja, ki jo kmetijska politika tudi načrtno spodbuja, medtem ko lokalna samooskrba ostaja vprašljiva. Velik problem pa predstavlja tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Večji del regije sodi v območje Natura 2000, kjer so zaščitene ogrožene rastlinske in živalske vrste in vključuje zavarovana območja, ob tem sporoča RRA.