Kopica potencialno nevarnih odpadkov na dvorišču propadlega lesnega mastodonta Javor v Pivki je že nekaj tednov v središču medijske pozornosti. Več kot 120 ton lepil, lakov in ostalih snovi v preperelih sodih ter ogromni kupi pepela predstavljajo potencialno ekološko bombo, ki pa zaenkrat ostaja tempirana. Inšpektorji so lastniku, družbi Javor v likvidaciji, sicer že pred časom naložili, da odpadke odstrani, a se to zaradi pritožbe in prelaganja odgovornosti z ene hčerinske družbe na drugo  ni zgodilo. Čeprav se v medijih sliši primerjave s Kemisom, predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak meni, da je to pretirano, nevarnosti pa vseeno nikakor ne gre zanemariti. »Ukrepati je treba takoj,« pravi.

Foto: osebni arhiv 

Poročali smo že, da so slovenski raziskovalci Slavko Polak, Peter Trontelj, Rok Kostanjšek in Teo Delić v Frankfurtu prejeli spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek v revijah Naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg. Nagrajeni so bili za delo, v katerem obravnavajo jamske hrošče in opišejo novo vrsto. V njem so potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu. Pred mikrofon smo povabili nagrajenega biologa iz Notranjskega muzeja Postojna Slavka Polaka. Razložil je, da s sodobno molekularno metodo rekonstruirajo sorodnost in zgodovino nastajanja vrst in rodov jamskih hroščev. Na osnovni rezultatov pa si razlagajo geološko zgodovino nastajanja krasa skozi milijone let. Raziskava še ni končana, zato nestrpno čakamo, da izvemo, kdaj so se drobnovratnikovi predniki podali v podzemlje. Znanstveniki okvirno že vedo. Hroščki so odšli v jame v zelo sušnem obdobju. 

V okviru mednarodnega rusko-slovenskega sodelovanja, ob podpori družbe perinatalnih strokovnjakov iz  Sankt’Peterburga, Rusija, in Bolnišnice za ženske bolezni Postojna, so se v Postojni in Logatcu mudili strokovnjaki s tega področja. V Logatcu so se srečali z vodstvom zdravstvenega doma in ginekologinjo, dr. Irino Vostruevo, ki je svoje rojake še posebej prisrčno sprejela.

Namen dogodka je združitev znanja in izkušenj z vseh koncev sveta o “mehkem” pogledu na vodenje poroda, na integracijo in podporo ob uporabi sodobnih pristopov, osredotočenih na potrebe žensk, otrok in sodobne družine v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju, na spoznavanje humanističnega pristopa k zanositvi, nosečnosti, porodu in poporodnemu obdobju.

Turistično društvo Ilirska Bistrica tudi letos organizira razstavo oblikovalcev in zbirateljev, ki bo v galeriji Doma na Vidmu na ogled vse do sredine januarja. Predsednica društva Milojka Primc se je spomnila na začetke pred osmimi leti in prestavila letošnjo razstavi Igrače, ki bo sestavljena iz več tematskih sklopov. Kakšna je zgodba lesenega gugalnega konjička z vabila? Poslušaj. 

Mladinski zbor Osnovne šole Antona Žnideršiča in Mladinski zbor Glasbene šole Ilirska Bistrica, oba pod vodstvom zborovodkinje Elene Sedmak, letos sodelujeta pri projektu Potujoča muzika. Veličasten koncert množice mladih pevcev je prireditev ob svetovnem dnevu zborovskega petja, ki se obeležuje 2. nedeljo v decembru. Pred mikrofon smo pred nastopom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani povabili Eleno Sedmak in pevca iz mladinskega zbora Roka Boštjančiča.