Čeprav v javnosti poslušamo in beremo o gospodarski rasti, padanju brezposelnost in boljšem življenju, še veliko ljudi živi v socialnih stiskah, nekateri pa so celo lačni, ugotavljajo v Občini Pivka, kjer so skupaj z Rdečim križem in Slovensko karitas ter v sodelovanju z domačo družbo Pivka Perutninarstvo d. d. socialno šibkejšim v sredo predali humanitarno pomoč. Občina Pivka in Pivka Perutninarstvo d. d. sta obema humanitarnima organizacijama donirala 500 kilogramov mesnih izdelkov v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega je občina priskrbela izdelke za osebno higieno v vrednosti 560 evrov. Polovico vsega mesa sta organizaciji že prejeli, polovico ga bosta jeseni. Rdeči križ in Karitas bosta uporabnikom še pred velikonočnimi prazniki razdelila piščančje meso, izdelke iz puranjega mesa ter paštete. Tako župan Robert Smrdelj kot predstavnica Rdečega križa Petra Žele Šajn sta poudarila, da lokalnemu prebivalstvu ne manjka  socialnega čuta, saj vselej radi priskočijo na pomoč.

Foto: Občina Pivka 

Generalna skupščina OZN je leta 1992 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Z njim opozarja na pomen pitne vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z vodnimi viri. Tema letošnjega dneva voda je Narava za vodo. V ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa danes ob 19. uri pripravljajo predavanje na temo iskanja nadomestnih virov vode.

Okrožno sodišče v Kopru je v torek objavilo začetek stečajnega postopka nad Pekarno Postojna, je vidno iz objave na Ajpesu.

S stečajem se zaključuje več kot 60-letna tradicija Pekarne Postojna, ki se je iz lokalnega podjetja v zadnjem desetletju razvila v vseslovensko podjetje, s svojimi pekovskimi izdelki pa je oskrbovala skoraj dve tretjini slovenskega trga. Pekarna Postojna je v svoji zgodovini preživela mnoge družine na postojnskem, ob stečaju je delo izgubilo nekaj več kot 50 zaposlenih.

Po nepreverjenih podatkih pekarna delavcem več mesecev ni plačevala prispevkov, ostali naj bi tudi brez zadnje plače, direktorja Petra Sikoška namreč  nismo uspeli priklicati.

Petnajstega in šestnajstega marca je v Osojah, v Avstriji, potekala 13. gozdarska olimpijada Alpe Adria. Skupno je na njej sodelovalo 119 tekmovalcev iz sedmih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Sedem ekip je bilo ženskih in triindvajset moških. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna je letos sodelovala z dvema ekipama. V moški so bili Aljaž Bajc, Marko Penko, Tadej Markič in Anže Susman iz tretjega letnika programa gozdarski tehnik. Žensko, ki je bila prva v zgodovini SGLŠ, pa so sestavljale Ines Frančeškin iz tretjega letnika ter Karolina Kolenko, Petra Košir in Patricija Oražem iz drugega letnika programa gozdarska tehnica.

Domov so se vrnili z vrhunskimi rezultati. Fantje so z ekipnim 2. mestom postali vice prvaki tekmovanja, dekleta pa so ekipno osvojila odlično 3. mesto v ženski konkurenci. Posebej je vredno izpostaviti dosežek Ines Frančeškin, ki je v skupni uvrstitvi v konkurenci med posameznicami postala vice prvakinja, kar pomeni, da sodi v vrh tekmovanj z motorno žago v Alpsko-jadranski regiji. V skupni konkurenci je bila Ines z odličnim 29. mestom boljša od 90 tekmovalcev (fantov in deklet), kar je v tekmovanju, ki je še vedno bolj v moški domeni, vrhunski rezultat. V individualnih razvrstitvah se je dobro izkazal tudi Aljaž Bajc, ki je v disciplini kleščenje dosegel 3. mesto; v nekaj disciplinah pa se mu je izmuznila razvrstitev med prve tri. Vse skupaj pa je na koncu še vedno zadostovalo za skupno 4. mesto med posamezniki v skupni razvrstitvi.

Nasmeh zadovoljnih dijakinj in dijakov je potrditev trdega dela tekmovalcev in hkrati znanja, izkušenj in veliko vloženega truda njihovih trenerjev. Trener fantovske ekipe je Janez Meden, trener dekliške ekipe Tomaž Ščuka in vodja ekip Gregor Češarek.

Vir: Petra Prelc, SGLŠ 

Gozdovi pokrivajo kar eno tretjino kopnega na Zemlji, njihov pomen za naravo in življenje človeka je izjemen. Letošnja tema Mednarodnega dneva gozdov je “Gozdovi za trajnostna mesta”, saj gozdovi v mestih in njihovem zaledju prebivalcem nudijo številne pozitivne učinke. O njih, pa tudi o ohranjanju gozda in naravnih nesrečah, ki so v minulih letih zdesetkale notranjske gozdove, smo se pogovarjali s Špelo Habič in Antonom Smrekarjem s postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. O biotski raznovrstnosti pa je spregovorila Marjana Westergren z Gozdarskega inštituta Slovenije.