Postojnčanka Beti Bricelj je v slovenskem umetniškem in širšem kulturnem prostoru prisotna že vrsto let, njena dela pa vse bolj spoznavajo tudi v tujini. Predvsem na Škotskem, kjer živi in ustvarja zadnjih pet let. Njene slike, ki v središče pozornosti postavljajo vizualnost z optično prevaro, je praktično nemogoče spregledati. Geometrični likovni vzorci in barvne kombinacije, ki ustvarjajo občutek gibanja in utripanja,  ostajajo slikarkin prepoznavni slog, ki pa ga prenaša tudi  izven dvodimenzionalnih površin slikarskega medija.

Prenova urgence v ZD Postojna, ki je nujna že nekaj let, se bo v septembru končno le začela.  Oddelek nujne medicinske pomoči bo tako dobil novo, bolj funkcionalno podobo, prostore bodo razširili, jih preuredili in opremili v skladu s predpisi. Prenova, ki jo bosta financirali Občini Pivka in Postojna,  bo stala 660 tisoč evrov, za opremo bo potrebnih še dodatnih 220 tisočakov 

Ob stoti obletnici smrti so letos Cerkničani v spomin skladatelju Franu Gerbiču pripravili več dogodkov. Vse glasneje so začeli razmišljati tudi o tem, da bi v Gerbičevi rojstni hiši znova zaživel njegov muzej. V Knjižnici Jožeta Udoviča niso le razmišljali, ampak naredili odločilni korak. Knjižnica je prvega junija postala upravljavka Gerbičeve hiše na Taboru. Prvi eksponati so že v restavriranju.  Glede na obsežnost obnov in razpoložljivost finančnih sredstev bi muzej lahko odprli leta 2020, ko bo 180-letnica Gerbičevega rojstva. Direktorica knjižnice Marija Hribar je za Radio 94 povedala, da si knjižnica želi, da bi Tabor, ki predstavlja duhovni center Cerknice, živel. 

Foto: wikipedia 

Debela griža pri Volčjem Gradu je eno najslikovitejših in najbolje ohranjenih nižinskih prazgodovinskih gradišč na Krasu. Za njegovo ohranitev, prezentacijo, raziskovanje  in promocijo skrbi Zavod Krasen Kras. Lepa priložnost, da o gradišču več izve tudi širša javnost, so različne razstave. V Parku vojaške zgodovine Pivka je tako do septembra na ogled razstava Gradišča – neme priče zgodovine. Na poljuden način prikazuje teme s strokovnih področij arheologije, etnologije in geologije, kulturne krajine, načina življenja, zbiranja vode, prehodnosti prostora in prometnih povezav ter razširjenosti gradišč. Slikovno-opisni del je na panojih, dopolnjujejo ga vizualni filmski prikaz Debele griže, maketa, ki prikazuje gradišče in njegove dele ter zvočna podoba  bitke med Rimljani in Japodi. Razstava je obogatena s kamninami in lončenimi najdbami z Debele griže. S partnerji jo je postavil Zavod Krasen Kras, ključni promotor slovenskih gradišč, še posebej Debele griže pri Volčjem gradu. O razstavi smo se pogovarjali smo se s strokovnim sodelavcem zavoda Dejanom Vončino.  

Foto: Dejan Vončina, Zavod Krasen Kras 

Likovni umetnik Srečko Srebot se je v skoraj 30-ih letih svojega ustvarjanja predstavil na  nešteto samostojnih in skupinskih razstavah, da gre za izjemnega umetnika, čeprav ljubiteljskega, pa dokazuje tudi portret, ki ga je o njem posnela o RTV Slovenija. Bil je eden glavnih pobudnikov in akterjev pri ustanovitvi KUD Palčje. Nekaj let pa se je posvetil kuratovanju v pivški Hiši kulture. Zdaj živi in ustvarja v Parizu, kjer se umetnosti ne posveča toliko, kot bi želel. Zadnja dela pa so na ogled v Hramu dobrega v Ilirski Bistrici…