Novice

  • V PUDGURI ERAZMOVI DNEVI

    V organizaciji Društva Kašča, v sodelovanju z XCM Erazem, Turističnim društvom Pudgura in s podporo Visti Postojna bodo soboto in nedeljo na Postojnskem zaznamovali Erazmovi dnevi v Pudguri. Vitezi od blizu in daleč bodo skupaj s spremstvom v četrtek prišli v Predjamo in na grad, nato pa bodo do nedelje taborili v viteškem taboru na travniku na Prepihu pri Belskem.

    Izvajali bodo viteške turnirje v lokostrelstvu in mečevanju, predstavili življenje v taboru, uprizorili legendo o Erazmu Predjamskem, gostom dovolili, da preizkusijo meče in čelade. Legendo o roparskemu vitezu so člani društva Kašča prvič prikazali leta 2013, takrat še na prizorišču pod Predjamskim gradom. Istočasno so predstavili tudi katapult, ki je še danes velika atrakcija. Tudi ravnanje z njim so dobro naštudirali. V skopu dogodka bo potekala tudi kolesarska tekma. Ta bo na sporedu v soboto, začela se bo ob 14. uri trasi sta dolgi 30 in 50 kilometrov, tista za družine pa deset. Pudgurci pa bodo srednjeveško obarvanemu dogodku dodali pridih modernosti in sobotno dogajanje zaključili s čisto pravim disco večerom pod kozolcem. Prisluhni. 

    Foto: Ksenija Mlinar 

     

    Avtor:Ksenija Mlinar
  • “TA PRAZNIK JE VELIKO SPOROČILO UPANJA”

    Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. Slaviti so ga začeli sredi 5. stoletja, versko resnico o Marijinem vnebovzetju pa so slovesno razglasil šele leta 1950. 

    Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno.  Mariji je pri nas posvečenih več kot skoraj 320 cerkva, od teh vsaka tretja Marijinemu vnebovzetju. V koprski škofiji so to tudi cerkve v Knežaku, Jelšanah in Slavini, v Nadškofiji Ljubljana pa med drugim cerkve v Viševku, Velikih Blokah in Smrečju pri Rovtah. O zgodovini in pomeni praznika smo se pogovarjali z vikarjem iz postojnske župnije Melom Kovicem. Kot je dejal, praznik kristjane navdaja z upanjem na večno življenje. Poslušaj. 

     

    Na fotografiji osrednji del oltarja  iz  cerkve v Viševku v Loški dolini. 

    Avtor:Anja Curk Repič
  • DOBRI LJUDJE POSKRBELI ZA GNEZDO ŠTORKELJ V MARTINJAKU

    Minulo soboto je v Martinjaku stekla akcija, po kateri lahko potrdimo staremu prepričanju, da štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje. Na dimniku vile sredi vasi ob Cerkniškem jezeru je bela štorklja začela gnezditi leta 2004. Gnezdo je obljudeno vse od takrat, prav ob 20-letnici pa so člani prostovoljnih gasilskih društev iz Martinjaka in z Vrhnike ob strokovni pomoči Notranjskega regijskega parka in podpori lastnika objekta, gnezdo uredili. 

    Pred mikrofon smo povabili pobudnico akcije Ksenijo Preželj iz PGD Grahovo. Dejala je, da se vozi mimo vsak dan, saj štorklje v Martinjaku gnezdijo ob glavni cesti. Opazila je, da se je gnezdo začelo nagibati in da v njem razrasel grm ptice že močno ovira. Stekla je akcija, v kateri se je združilo veliko ljudi.  Poslušaj. 

     

    Foto: arhiv PGD Martinjak 

     

     

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • V SEŽANI SKLADIŠČA ZA HUMANITARNE ORGANIZACIJE

    Sežana postaja bogatejša za nov gasilski dom in skladišče za humanitarne organizacije, delo pa se bo začelo z izgradnjo skupnih komunalnih priključkov. Te bodo v občini začeli zgradili še letos.

    Občina  Sežana namerava objekt  zgraditi znotraj kompleksa izobraževalnega centra za zaščito in reševanje. Gasilski dom bo prostore dobil v pritličju in v prvem nadstropju, skladiščni objekt pa bo v pritličju. Gasilski dom bo sicer zajemal 746, skladiščni objekt pa 307 kvadratnih metrov površine.

    župan Občine Sežana Andrej Sila je povedal, da  izgradnja skupnih komunalnih priključkov predstavlja začetek del za celoten kompleks, po tem koraku pa sledi gradnja gasilskega doma, garažnega kompleksa, poskrbeli pa bodo tudi za ureditev parkirišča in okolice.

    Poleg tega bodo v Sežani do konca letošnjega leta vzpostavili tudi Vseslovenski center za velike požare v naravnem okolju. Ta bo ključen za zagotavljanje učinkovitega požarnega varstva in hitrega odziva na požare v naravnem okolju, s posebnim poudarkom na območju Krasa. Center bo namenjen vzdrževanju pripravljenosti in usposabljanju operativnih gasilcev za ukrepanje ob večjih požarih.

    Center bo sicer obsegal poslovni objekt z učilnicami in sejnimi sobami za pripadnike odzivnih enot ter udeležence usposabljanj in delovanja sistema zaščite in reševanja. Poleg tega bodo zgrajene še garaže, situacijski center, zagotovili pa bodo tudi sodobne učne pripomočke, simulatorje in drugo potrebno opremo.

    Celoten projekt je ocenjen na nekaj več kot tri milijone evrov, pri čemer bo Evropska unija prispevala skoraj 1,8 milijona evrov.   

    Skupno  izgradnjo  komunalnih priključkov za potrebe objektov URZSR (Uprave RS za zaščito in reševanje) in Občine Sežana so sicer dorekli z Aneksom k Sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z zamenjavo zemljišč in izgradnjo objektov na območju Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje – enota Sežana  Dogovorjeno je bilo, da URSZR prevzame del financiranja komunalnih priključkov, katerih izgradnja je predvidena z gradbenim dovoljenjem Občine Sežana. Sklenjen dogovor prinaša koristi obema investitorjema. URSZR bo lahko pravočasno izpolnil obveze iz NOO, Občina Sežana pa bo pričela z gradnjo in si zagotovila veljavno gradbeno dovoljenje. Izbran izvajalec, podjetje Adriaing d.o.o., ki gradi objekt izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, bo zgradil tudi komunalne priključke za navedene objekte.

     

    Prikaz: Občina Sežana 

  • MESTO KRASA V ZNAMENJU GRADOV IN PLEMSTVA

    Notranjski muzej Postojna se bo konec meseca posvetil predvsem družinam. Od 19. avgusta dalje bo tam potekal počitniški program. Ker bo s soorganizatorjem združeval športne aktivnosti in kulturo, je poletno varstvo za otroke poimenoval Kultur-Švic. počitniški teden bo 23. in 24. avgusta drugo leto zapored sklenil s festivalom za družine Mesto krasa.

    Ta bo letos v znamenju gradov in plemstva in bo nadgradil začasno razstavo Plemstvo na Postojnskem, ki je trenutno na ogled v muzeju. Poslušaj. 

     

    Otroci bodo v muzeju prespali. 

     

    Foto: arhiv Notranjskega muzeja 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin