V Parku vojaške zgodovine so včeraj odprli novo gostujoč razstavo Čez morje na nepoznani Daljni vzhod: Potovanja pomorščakov v Vzhodno Azijo v obdobju Avstrije in Avstro-Ogrske. Gre za razstavo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, katere avtorica je Bogdana Marinac. Nastala je s pomočjo gradiva, ki ga hranijo Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran ter dediči pomorščakov. Predmete so za razstavo posodili tudi Slovenski etnografski muzej, Pokrajinski muzej Koper in nekateri drugi muzeji. 

Razstava se osredotoča na potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo od 2. polovice 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne ter s pomočjo predmetov, bogatega slikovnega in pisnega gradiva iz zapuščin pomorščakov razkriva Kitajsko, Japonsko in Korejo skozi njihovo perspektivo, torej podobo dežel, kakršno so pozneje širili med domačo javnostjo. Na razstavi je predstavljenih 19 potovanj in čez 30 pomorščakov iz slovenskega etničnega prostora. Večina pomorščakov, ki je dežele obiskala v mirnem času, si je lahko ogledovala kraje ali si poiskala zabavo, nekateri pa so se v domovino vrnili z vojnimi izkušnjami.  Pomorščaki, ki so predstavljeni na razstavi, so z različnih koncev slovenskega etničnega prostora ter različnih činov in strok. Največ je mornarjev in nižjih podčastnikov. Med častniki najdemo kapitana bojne ladje Antona Dolenca, poročnika bojne ladje 2. reda Frana Vilfana, intendantske častnike Viktorja Kristana, Ivana Skuška in generalnega komisarja Ruperta Pivca ter druge. Najvišji čin pa je dosegel veliki admiral Anton Haus, rojen v Tolminu, ki je leta 1901 poveljeval avstro-ogrski vzhodnoazijski eskadri. 

Z odprtjem razstave tik pred prvomajskimi prazniki Park vojaške zgodovine vstopa v osrednjo turistično sezono. Razstava predstavlja pomembno dopolnitev in popestritev muzejske ponudbe, saj obdeluje zanimivo temo, ki še ni doživela poglobljenega in celovitega muzejskega prikaza. 

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do konca leta 2018.

Vir: Park vojaške zgodovine 

Na zgodovinskem vrhu Združenih narodov, ki je potekal septembra 2015 v New Yorku, so se svetovni voditelji s sprejetjem Agende 2030 za trajnostni razvoj zavezali, da bodo odpravili revščino, zmanjšali neenakost, zagotovili napredek ter preprečevali podnebne spremembe in nepravičnosti, vse cilje pa naj bi uresničili do leta 2030. Evropska unija želi natečaj približati tudi otrokom pod geslom Evropa v šoli. 

Pri nas omenjeni natečaj že več let pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije, na njem pa poleg osnovnih in srednjih šol sodelujejo tudi literarna, likovna in fotografska dela. 

Letošnja osrednja tema nosi naslov “Dediščina okoli nas: kjer preteklost sreča prihodnost”.

Danes, 25. aprila, ob 18. uri, se bo pred knjižnico Bena Zupančiča Postojna odvijala prireditev ob zaključku natečaja Evropa v šoli.    

21. aprila, se je v KD Postojna odvijal letni baletni koncert s naslovom  “Mojčin Piskerček”, v organizaciji Baletnega društva Postojna.
Pred mikrofon smo povabili Tino Leder, Ano Vogrin in Sergejo Širca

Foto: Arhiv Baletnega društva Postojna

V ponedeljek se je v primorskih splošnih knjižnicah začela nova sezona projekta Primorci beremo. Knjižnice z njim spodbujajo branje slovenskih avtorjev. Med sodelujoči knjižnicami je tudi Knjižnica Makse Samsa iz Ilirske Bistrice. Direktorica Damijana Hrabar je vesela, ker so bistriški bralci med najbolšimi in upa, da bo tako tudi letos. 

Ob 25-letnici študijskih krožkov so na velikih panojih v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli na ogled fotografije, med njimi tudi dela mentorice študijskega krožka Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke Marjete Marinčič in fotografija člana študijskega krožka Stojana Spetiča. Fotografije prikazujejo utrinke delovanja krožka v okolju Zagorja na Pivki, v bližini gradu Kalc, kjer je pred skoraj 200 leti ustvarjal rodoljub Miroslav Vilhar, pesnik, pisatelj in skladatelj.

Vir: Marjeta Marinčič