Novice

  • PODMORNIČARSKI VIKEND V PVZ PIVKA

    Pretekli vikend so v Parku vojaške zgodovine Pivka obeležili 13. obletnico prihoda podmornice P913 Zeta v njihovo zbirko. Z nekdanjimi podmorničarji iz društva Podmorničar ob tem vsako leto priredijo podmorničarski vikend.

    Obiskali smo jo tudi mi in se pogovarjali z nekdanjim podmorničarjem Janez Bašem. Potopi so trajali več dni, na podmornici pa ni bilo dosti prostora za osebno nego. Obudil je tudi spomin na nezgode, ki so pripetile med potopom. Več v prispevku.

    Avtor:Maša Zidar
  • PLOVILO P-111 ŽE 7 LET V PVZ PIVKA

    Največji policijski razstavni eksponat v Parku vojaške zgodovine Pivka je plovilo P-111, ki sodi med patruljno-reševalne ladje. Plovilo je bilo izdelano leta 1994 v Italiji in je zadnjič  po morju zaplulo novembra leta 2021, za tem pa so ga prepeljali v Park.

    Na podmorničarskem vikendu, ki je tam potekal pretekli vikend, so policijsko plovilo predstavljali predstavniki policije. V njem so med drugim policisti mornarji imeli kuhinjo in spalne prostore. V uporabi je bilo 25 let, zaradi svoje velikosti pa je zahtevalo veliko popravil. Poleg patruljiranja na državni meji in opravljanja kontrole na morski meji, so ga uporabljali tudi ob reševanjih. O plovilu smo se pogovarjali s policistom Boštjanom Severom iz sektorja uniformirane policije Koper. Prisluhni.

    Avtor:Maša Zidar
  • DESET LET SOPOTNIKOV

    Zavod  Sopotniki letos obeležuje 10-letnico delovanja.  Ob jubileju je prejšnji teden v Lipici odprl razstavo fotografskih portretov starejših, naslovljeno  “Portreti spoštovanja”, ki je v središče postavila spoštovanje, dostojanstvo in lepoto starosti.

    Razstava je plod sodelovanja med Zavodom Sopotniki in Višjo strokovno šolo ŠC Srečka Kosovela Sežana. Predstavlja družbeno angažiran odziv na porast nasilja nad starejšimi in želi med mladimi ter širšo javnostjo spodbuditi razmislek o vrednotah spoštovanja in dostojanstva starostim sporočajo iz zavoda, ki je v 10 letih iz entuziastične pobude ustanoviteljev zrasel v eno od pomembnih organizacij na področju podpore starejšim.

    Deluje v 17 slovenskih občinah in ima  več kot 5.660 rednih uporabnikov. Srce organizacije so prostovoljci, ki so  opravili več kot 108.720 ur prostovoljnega dela. Trajnost in vzdržnost modela delovanja Zavoda Sopotniki zagotavlja vključenost številnih deležnikov: od občin, strokovnih partnerjev iz  centrov za socialno delo, lokalnih odborov Rdečega križa ter drugih javnih zavodov, do zasebnih družb in podjetij. Pri storitvi brezplačnih prevozov za starejše s pogodbenimi partnerstvi sodeluje preko 25 organizacij in več kot 120 donatorjev iz gospodarskega sektorja, sporočajo iz zavoda.

    Zavod Sopotniki, oziroma njegovi prostovoljci, brezplačne prevoze starejših opravlja tudi v občinah Cerknica, Postojna, Pivka in ilirska Bistrica.

    Foto: arhiv Zavoda Sopotniki 

  • ZBOR BISTRIŠKIH UPOKOJENCEV ZAZNAMUJE 40 LET

    Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj Društva upokojencev Ilirska Bistrica zaznamuje visok jubilej, ta petek ob 18. uri bodo v Kettejevi dvorani Doma na Vidmu pripravili slavnostni koncert ob 40. obletnici.
    Ob tem smo k pogovoru povabili Danico Pardo in Franca Gombača, ki sta delila svoje spomine in anekdote. Zbor je minuli konec tedna nastopil na reviji Primorska poje, v prihodnjih mesecih pa napovedujejo še kopico nastopov.

    Avtor:Jaka Zalar
  • BREZ NAPOTNICE: HEMOFILIJA

    17. aprila je svetovni dan hemofilije, motnje strjevanja krvi, ki ga je leta 1989 uvedla Svetovna zveza za hemofilijo v čast svojega ustanovitelja Franka Schnabla. Hemofilija je dedna bolezen, pri kateri bolnikom v krvi primanjkuje faktor strjevanja krvi, zaradi česar imajo daljše krvavitve. Bolezen je nekdaj veljala za veliko breme, a predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra Samo Zver pravi, da je za bolnike danes dobro poskrbljeno.
    Težke hemofilike torej zdravijo z redno profilakso. Bolnik si v žilo vbrizga koncentrat manjkajočega strjevalnega faktorja. Profilaksa vzgaja imunski sistem, da ne začne razvijati protiteles na faktor. Mnogo dražje gensko zdravljenje pa ne samo obvladuje bolezen, ampak jo lahko tudi trajno pozdravi. Pa vendar strokovnjaki svarijo, ker gre za redko bolezen, še ne poznajo vseh dolgoročnih stranskih učinkov zdravljenja. Letno se v Sloveniji lahko rodi en, največ dva bolnika s to boleznijo, včasih pa tudi nihče.

    Avtor:Jaka Zalar