V  okviru evropske noči raziskovalcev bo v petek v 21 krajih po Sloveniji potekal projekt Noč ima svojo moč, ki je združil preko 40 raziskovalnih institucij. Z vseslovensko akcijo bodo, kot so povedali na novinarski konferenci, za en dan v letu široko odprli vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem.

Evropska noč raziskovalcev v Sloveniji poteka v okviru projekta Noč ima svojo moč, ki želi spodbujati posameznike, da se odločajo za znanstvene poklice, bogat program pa je skupaj sooblikoval konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut Jožef Stefan (IJS), Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije.

V regiji se Noči slovenski raziskovalcev pridružujeta Park vojaške zgodovine in Osnovna šola Antona Globočnika. V Pivki bo ob 20. uri  Bojan Kopač iz Tehniškega muzeja Slovenije spregovoril o dediščini posebne vrste – o problematiki neeksplodiranih letalskih bomb na Slovenskem. V Postojni pa bosta Urška Mrgole in David Mirosavljević z Inštituta Jožef Stefan dopoldan pripravila predavanje Pojdi s časom v korak – prikaz invencijske inovacijske verige  ter delavnico Postani raziskovalec: Kako uredimo svet okrog sebe. Na šoli bodo tudi učne ure na temo Sajenja in spremljanja rasti ivanjščic 

Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj v okviru Dneva inovativnosti 16. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter javnoraziskovalnih zavodih. Zlatih priznanj za inovacije je bilo 10, eno posebno priznanje, 28 srebrnih priznanj ter tri posebna priznanja za potencialno inovacijo krožnega gospodarstva. Med dobitniki zlatega priznanje je tudi podjetje Efos informacijske rešitve z Razdrtega za inovacijo Trapview, vpeljava umetne inteligence.

 Kot pravijo, morajo biti sodobni načini zaščite rastlin v kmetijstvu morajo učinkoviti, hkrati pa imeti čim manjši negativen vpliv na okolje in prehransko verigo. Za dosego teh ciljev je ključna pravilna časovna uporaba zaščitnih sredstev na rastlinah. Z uvedbo tehnoloških novosti in vpeljavo umetne inteligence je sistem Trapview postal najbolj napreden tovrstni sistem na svetu. Strankam ponuja (področno) avtomatsko storitev spremljanja in napovedovanja populacije škodljivcev, s tem pa omogoča cenovno ugoden in učinkovit način planiranja aktivnosti na terenu. Rezultati so vidni v manjših vplivih na okolje in tudi v izboljšani dobičkonosnosti pridelovalcev. Avtorji zlate inovacije so mag. Matej Štefančič, dr. Katarina Mele, dr. Mateja Štefančič, dr. Dorjan Šuc, Dejan Jerič in Mitja Strojanšek

Iz regije prihajata še dve srebrni inovaciji. Kovinoplastika Lož  je priznanje dobila za Vratno zaporo Comfort inovatorjev Petra Tadića in Sama Petriča. Tadej Kranjc, Alen Turk in Matjaž Velikanje pa so avtorji srebrne inovacije Razvoj vibroizolacije motorja na ventilatorju za pomivalni stroj, ki je nastala v podjetju ebm-PAPST Slovenija.

Vir: GZS 

V Notranjskem muzeju Postojna bodo danes ob 19. uri odprli kar dve razstavi. Naslov gostujoče, ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej, jeUčilnica v naravi: šolski vrtovi včeraj, danes, jutri Notranjski muzej pa bo na ogled postavil še lastno razstavo Kdor seje, ta žanje: šolski vrtovi na Notranjskem. Kustosinja etnologinja dr. Ana Vrtovec Beno razlaga, da so se za razstavi odločili, ker opažajo trend vračanja k naravi. Razstava Notranjskega muzeja Kdor seje, ta žanje prinaša pregled šolskih vrtov na Notranjskem v različnih obdobjih. Muzej je k sodelovanju povabil tudi šole iz regije. Tudi delavnica za otroke, ki bo uro pred odprtjem razstave, bo povezana z vrtom. Naslovili so jo Strašno strašilo. 

Etnologinja Ana Vrtovec Beno in šolski vrt na Rakeku okoli 1930. 

V Cerknici ima sedež prav poseben športni klub, ki ne goji le ljubezni do gibanja, ampak ima dodano vrednost. Gradi samozavest, moč in pogum. Mladi in drugi se učijo karateja, s tem pa tudi samodiscipline. Andrej Trontelj, predsednik kluba, pravi, da začetki kluba segajo v leto 1996. Z bratom Sašom sta sicer že kot otroka začela s treningi v Postojni, ideja o nastanku pa sloni na družinski zgodbi. Pred mikrofon pa smo povabili tudi trenerja Igorja Jadriča, ki s sinom Maticem Jadričem poučuje otroke in odrasle. Treningi se izvajajo v Cerknici, v Salezijanskem mladinskem centru oz. v Farovžu, v Loški dolini in na Blokah.    

Foto: Karate klub Cerknica 

Gozdni sadeži in gozdni  plodovi nas jeseni večkrat zvabijo v gozd. Že samo sprehod po gozdu nam dobro dene, če v košari pristane še kakšen jurček, pa toliko bolje. Da se bodo tudi drugi obiskovalci v gozdu počutili dobro, da lastniki zemljišč ne bodo negodovali in da ne bomo preveč posegli v rastlinstvo in živalstvo gozda, je prav, da se držimo – rekli bomo – gozdnega bontona.  Pred mikrofon smo povabili mag. Špelo Habič iz Zavoda za gozdove. Začeli smo s parkiranjem in končali z otroki v gozdu. Vmes pa smo pazili, da ne puščamo smeti, ne uničujemo rastja, naberemo pravšnjo količino gozdnih plodov, ne razgrajamo preveč in ne kurimo pod krošnjami dreves.