Novice

  • 8 POSEBNIH ŽENSK ZA 8. MAREC: GABRIJELA BROVČ

    Učiteljica telesne vzgoje, trenerka atletike in košarke, vrtnarka in gobarica, podpisala se je pod mnogo prispevkov v Prestopu, Prepihu, na Radiu 94 in Studiu Proteus, Turistično vodičko po domačih in tujih krajih. Najbolj pa so jo zaznamovale Jaslice v Postojnski jami. Danes vam predstavljamo Gabrijelo Brovč

    Avtor:Edo Klemenc
  • DORA ZNOVA V POSTOJNI

    Po dveh letih se danes v Postojno vrača mobilna enota državnega presejalnega programa za raka dojk Dora, ki bo do avgusta delovala ob Bolnišnici Postojna. Kot so pojasnili na ljubljanskem onkološkem inštitutu, bodo v tem času na slikanje dojk povabili 6000 žensk med 50. in 69. letom starosti iz občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Cerknica.

    Za pregled ženska potrebuje vabilo, ki ga je prejela na naslov stalnega prebivališča, kartico zdravstvenega zavarovanja z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem v Sloveniji in osebni dokument. Pregled bo opravila ob uri, ko je nanj naročena. V primeru, da ženskam termin slikanja ne ustreza, se lahko prenaročijo prek elektronskega naslova dora@onko-i.si, spletnega mesta https://dora.onko-i.siali na brezplačni telefonski številki 080 27 28 vsak delavnik med 9. in 12. uro.

    Presejalne mamografije v mobilni enoti v Postojni od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro opravljajo posebej izobraženi radiološki inženirji z onkološkega inštituta. Mamografske slike odčitavajo zdravniki radiologi, dodatne preiskave slikane ženske opravijo na onkološkem inštitutu. Program Dora zagotavlja, da so vse udeleženke o izvidih obveščene v najkrajšem možnem času.

    V prvi krog slikanja, ki je potekalo v mobilni enoti Postojna med februarjem in julijem 2016, je bilo povabljenih nekaj več kot 5.000 žensk. Slikanja se je udeležilo 2.834 žensk ali 54 % vseh vabljenih žensk, kar je nižje od slovenskega povprečja. Od vseh žensk, ki so se udeležile slikanja, jih je 128 potrebovalo dodatne preiskave, ker so zdravniki radiologi pri odčitavanju mamografskih slik videli spremembe na dojki. Pri 12-ih ženskah so zdravniki odkrili raka dojk, so sporočili iz programa Dora. 

  • SAŠO MULEC IŠČE OČETA

    Po facebooku je zaokrožila prošnja Saša Mulca iz Starega trga pri Ložu, ki išče svojega biološkega očeta. V veliki želji, da izve zanj, se je odločil, da se obrne tudi na medije. Kot je povedal, je rojen 20. avgusta leta 1970  v Kopru. Odraščal je pri stari mami Ivanki in starem očetu Lojzu v Starem trgu. Ve, da je oče zanj pred leti plačeval preživnino, njegovega imena mu nočejo povedati ne mama in ne uradne institucije. Razumel bo, če oče z njim iz določenih razlogov ne bi želel imeti stikov in se mu ne bo vsiljeval. Samo Mulec bi rad le dopolnil svojo identiteto in korenine po dedkovi strai dal tudi svojim otrokom. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob tem pojanjsuje, da če mati ne uredi očetovstva otroka, je mogoče ugotovitev očetovstva zahtevati po sodni poti, pri čemer otrok sam lahko vloži tovrstno tožbo po polnoletnosti, kar določa 92. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po tem členu lahko otrok tožbo vloži, ko postane polnoleten, vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten, kar pomeni, da Sašu Mulcu lahko pomaga le javnost in mediji … Poslušaj. 

    Foto: osebni arhiv 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZAKAJ NAM ZAOSTAJAJO URE?

    V zadnjih dneh je marsikdo opazil, da ure na elektronskih napravah, kot so pečice in budilke, zaostajajo. Razlog so težave v elektroenergetskem sistemu celinske Evrope, natančneje je kriv spor med Srbijo in Kosovom, so sporočili iz Evropskega združenja sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja. Nujna je politična rešitev.

      Kot pojasnjujejo v združenju ENTSO-E, je elektroenergetski sistem celinske Evrope veliko sinhronizirano območje, ki se razteza od Španije do Turčije in od Poljske do Nizozemske. Obsega 25 držav, vključno s Slovenijo.

    Standardizirana frekvenca električnega omrežja v območju je 50 hercev, a se območje že od sredine januarja sooča s stalnimi odmiki od te frekvence. Povprečna frekvenca v evropskem sistemu od sredine januarja do danes je okoli 49,996 herca.

    Za odstopanja je kriv primanjkljaj v proizvodnji električne energije; trenutno primanjkuje okoli 113 gigavatnih ur elektrike. V ENTSO-E so s prstom pokazali na Kosovo in Srbijo oz. “politična nesoglasja med srbskimi in kosovskimi oblastmi”.

    Zmanjšanje povprečne frekvence prizadene tiste električne ure, ki se ravnajo po frekvenci elektroenergetskega sistema. Te ure trenutno zaostajajo za šest minut.

    Kot poudarjajo v združenju, tovrstnega primera v preteklosti še ni bilo, deviacije pa se morajo nemudoma končati. “Odgovoriti je treba na vprašanje, kdo bo kompenziral to izgubo,” so zapisali.

    ENTSO-E skupaj z nacionalnimi operaterji trenutno išče morebitne tehnične možnosti za rešitev nastale zagate. Hkrati pa v združenju pozivajo evropske in nacionalne politične voditelje, naj zagotovijo rešitev za politično stran problema.

    Kot še dodajajo, je ure mogoče na pravilno vrednost nastaviti ročno, vendar jih bo v tem primeru potrebno ponovno resetirati, ko bo sistem okreval na normalno frekvenco. Če uporabniki ne storijo ničesar, se bodo ure “popravile” same, ko se bo stanje v sistemu normaliziralo.

    Združenje ob tem navaja, da bodo odmike od normalnega stanja predvidoma popravili v tem tednu, nato pa bo potrebno nadoknaditi manjkajočo energijo. “Povratek sistema na normalno stanje bi lahko trajal nekaj tednov,” so še dodali.

    Avtor:STA
  • VALDEIR VIDRIK: “KOLINE SO UMETNOST”

    Prof. dr. Valdeir Vidrik iz Brazilije je ponosen na svoje slovenske korenine. Njegova družina, ki se je Strmce preselila v Južno Ameriko, se je še pisala Vidrih. Univerzitetni profesor poslovnega managementa je podpredsednik društva, ki združuje brazilske Slovence in eden izmed štirinajstih članov sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Velika ljubezen brazilskega profesorja pa so slovenske koline. V Braziliji je o njih, v portugalščini, izdal knjigo Umetnost priprave dimljenih klobas in mesnin, letos se veseli njenega ponatisa. Knjiga o izdelovanju klobas in suhomesnatih izdelkov bo izšla še v lepšem formatu, saj je gastronomija danes trend. V knjigi ni zbral samo receptov, napisal je tudi ob kakšnih priložnostih do dobrote na slovenskih mizah in opisal, kako si lahko tudi v Braziliji naredijo prekajevalnico mesa. S prof. Vidrikom smo klepetali o njegovih prednikih, slovenstvu in Slovencih ter seveda o klobasah  … najbolj mu tekne kranjska. Več v prispevku. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin